Kaj vi menite?

[pika82]

Pozdravček!

Že dve leti in pol se ubadam z napadi panike in anksioznostjo. Od takrat sem bila že dvakrat na AD. čez sem dala tudi psihoterapijo. Zadnjo tabletko sem pojedla letos junija. Sedaj pa se je ponovno vame naselila panika, tesnoba, slabo počutje, strah,...Poizkusila sem že vse žive tehnike, ki sem jih odnesla iz knjig, terapij itd. Hodim na sprehod, telovadim, veliko berem ampak imam je občutek tesnobe skoz prisoten. Res je, da sedaj vseeno malo bolje prenašam kot pred dvemi leti ampak sem že čisto izčrpana. Kot sem omenila že v prejšnih temah, me skrbi glede zaposlitve, prihodnosti  saj sem že eno leto na zavodu. Doma nimam večkaj počet.

Ker res ne vidim več možnosti, da bi se nekako sama skobacala iz tega sem danes obiskala osebno zdravnico, ker sem pri psihiatru naročena šele januarja. Dobila sem ponovno AD-je za katere sem prosila. Jaz v AD čutim neko varnost in vem, da bi mi trenutno lahko zelo pomagali, da si pošlihtam stvari tako kot je treba. Vem, da so samo neka opora, vseh težav pa nebodo nikoli odpravili. Ampak kaj čem.

A ima kdo kakšen nasvet ali predlog? Ali naj ponovno poskusim na ta način?

Lp

[prijateljica1]

Spoštovana!
 Poskusi na način, ki ti najbolj ustreza oz. v katerega najbolj verjameš in če si se že enkrat pobrala s pomočjo ad-jev, v katerih praviš, da čutiš neko varnost, potem ne vidim razloga, da ne poskusiš ponovno. Glede zaposlitve pa je tako, da je danes kar težko in na vse pač ne moreš vplivat, pač ohrani vero v to, da se bo tudi to enkrat uredilo, tako da skrbi so popolnoma odveč, ker v bistvu te samo oddaljujejo od cilja. LP

[Gegec]

Pika pozdravljena.

Tudi jaz sem poleti prenehala z ad-ji in tudi vame se je naselil strah ter otožnost (verjetno kar depresija).
Zadnje 14 dni je vsak dan zame boj. Sprašujem se že ali bo tega sploh kdaj konec. Nikomur nisem omenila za ponovni pojav mojih težav. Sicer so res blažje kot so bile oz. se lažje spopadam z njimi.
Tudi jaz sem dala čuda in pol enih knjig, predavanj itd. skozi in verjetno se zaradi tega tudi lažje spopadam s težavami.

[pika82]

Prijateljica1 hvala za mnenje. Res sem že čisto obupana in razočarana. Ko sem mislila, da se bom lahko sama spopadla s mojim problemom sem doživela razočaranje. Razočaranje, da ne zmorem sama. Preveč imam časa za razmišlat o teh rečeh in to me ubija. Verjetno bom poskusila ponovno z AD-ji, ampak tokrat bom že 100x bolj delala na sebi kot sem do sedaj.

Gegec in kako ti uspeva. Jaz se full borim, da bi se čim bolj zamotila, ampak kar ne gre. Še štrikat sem se naučila in puzzle sestavljam poleg branja, sprehodov itd. To, da sem skoz doma, brez zaposlitve me ubija.

[trzinka]

pika, živjo

tudi sama jemljem AD že dve leti in v njih vidim neko varnost. Odlično mi gre, hkrati pa se bojim prenehati, saj se mi je anksioznost iz leta v leto brez njih stopnjevala, ponavljala, začeli so se panični napadi in motnje, pa še v depresijo me je na koncu odneslo.
Če jih bom morala zaradi tega jemati vse življenje, jih pa bom. Če bi bila srčni bolnik, bi morala do smrti jemati Aspirin in tako je tudi pri ADjih, verjetno.
Sama sem tudi dala veliko skozi, se trudim, ampak ko te nekaj doleti, imam občutek, da se karte podrejo. V tvojem primeru, če si brez službe , te verjetno to najbolj obremenjuje in posledice so tu.

Drži se, jemlji AD, če veš, da se počutiš bolje

[pika82]

Čao trzinka!

Hvala za mnenje. A pa si že kdaj prej jemla AD-je in prenehala in potem spet začela? Jaz sem bila 4 mesece od prenehanja jemanja čisto OK. Res je, da sem se veliko zamotila, ker sem fantu pomagala pisati diplomo. Ampak sedaj sva tudi to končala in imam res preveč časa in se obremenjujem sama s sabo. Pa eno leto je kar dolga doba čakanja na zaposlitev. Prej sem skoz nekaj počela. Študirala, delala preko študentskega servisa, ... Sedaj nimam več te možnosti. Doma mi nič ne manjka. Nisem lačna, imam za oblečt ampak to ni to. Rabim zaposlitev, da začneva s fantom nekaj ustvarjat. To je moja največja skrb in se je nikakor ne morem otresti.

lp

[anaoxa]

 Cipralex sem prvič jemala 6 mesecev, potem sem bila leto in pol v redu, zdaj pa jih spet jemljem že dve leti. Tudi jaz sem čisto na istem kot trzinka. Jemljem polovičko, oziroma zdaj že 14 dni samo četrtinko, ker bi rada nehala. Počutim se dobro, mislim, da bi bi bila lahko brez, po drugi strani pa se bojim ponovitve. Ne vem, kaj bi. Si mislim, saj polovička ni taka doza, pa če mi je ok, bom pač vzdrževala to, po drugi strani pa bi bila rada brez.

[trzinka]

Pika, približno 14 let nazaj sem jemala Prozak nekaj časa, pa sem sama odnehala, ker sem načrtovala otroka. Anksioznost se mi vleče že od mojega otroštva...
Drugače sem se borila brez zdravil, ker sem jih vedno zavračala, zdravstveno stanje, oz. psiha pa je po porodih še bolj začela trpeti.
Pa sem enkrat padla dol, nisem vedla, kaj je, pa drugič.....nekajkrat na urgenci, bolečine dobesedno za znoret, ni koščka telesa, kjer me ni bolelo, peklo, trpela sem kot žival.
In ja, sedaj jih jemljem brez odmora dve leti. Preveč me je strah prenehati, ker se počutim odlično. Kadar pa me zagrabi, zadevo lažje obvladujem in bolj realno razmišljam.
Pač jih bom jemala , tako sem se odločila

[pika82]

anaoxa,

zakaj si morala ponovno na AD-je? A je bila kakšna taka situacija, ki te je vrgla iz tira ali so se pač kar tako spet pojavile težave? A ti tudi čutiš neko varnost, ko jih jemlješ? Jaz jim bom trenutno spet zaupala vendar se bom še bolje borila s sabo in za sebe.

lp

[pika82]

trzinka,

mene najbolj skrbi prihodnost. Stara sem 28 let, pravi čas da nekaj ustvarim. Ker trenutno nimam pogojev s tem mislim zaposlitev zelo trpim. S fantom želim na svoje, pa otročička... Mislim, da zaradi mene ne moreva vsega tega izpeljat. Ne vem kam se mi mudi? Hočem prehiteti čas? Zame tisti pregovor vse ob svojem času, ne obstaja. Zanima me, ko enkarat dosežem vse svoje cilje in želje ali bodo težave izginile . Srčno upam, da je to samo neko obdobje, ki ga bom nekako speljala.

lp

[trzinka]

Pika, razumem tvojo skrb. Vem pa, da se ob sodelovanju ginekologinje in psihiatra lahko tudi z jemanjem ADjev zanosi in je potem to vodena nosečnost.
O tem si poišči na našem forumu, je bilo kar nekaj napisanega. Sama ti ne znam poiskati, mogoče bo kdo drug pomagal.

Vsekakor pa je zdrav način življenja najbolj priporočljiv, in če se le da postaviti se na noge brez zdravil je to prva stvar, pri kateri se moramo potruditi.

[anaoxa]

  Drugič se mi je pojavilo popolnoma brez razloga , na dopustu z družino. Na plaži sem dobila tak panični napad, da sem mislila, da bom zdaj zdaj umrla. Nikoli prej ni bilo tako hudo. Še dva meseca sem trpela, tako psihično, pa tudi fizične bolečine so bile. Prepričana sem bila, da umiram, da imam raka, v glavnem mora. Ko sem se končno spravila k zdravniku in , ko mi je po vseh preiskavah zdravnica rekla, da se telesno z menoj ne dogaja nič, sem bila presrečna. Vem, da se čudno sliši, ampak res. Odhitela sem k psihiatru, dobila spet Cipralex, stanje se je kmalu popravilo in nobenega napada ni bilo več. Bila sem srečna, da je "samo" psiha, ker sem vedela, da od tega ne bom umrla.
 Zdaj, kot sem že napisala, mislim, da bi bila lahko brez, pa si ne upam. Počasi sprobavam, če se bo kaj spremenilo, ko zmanjšujem.