Nezaupanje in strah

[metulčicaa]

LiLdevil - to je to ja, on je vedno žrtev, tud ko mu rečem, da bi me lahko poklical, ko ve kako rada mam to.
On je "mešanica" med jaz sem revček in jaz sem car. Zna se zelo dobro postavit zase in dognat svoj prav, po drugi plati pa komaj čaka da se bomo vsi vrtil okol njega.
Res je, da če mi je kdaj povedal za kašno reč iz preteklosti, sem mu jo potem v kakšnem prepiru in jezi vrgla naprej in sedaj reče, če ti pa kej povem, mi pa neprej mečeš....
Velikokrat slišim tudi: sem to nardil, da ti bo prav, ... Ne znam ti povedat, v glavnem, sliši se kot, da mi dela neke usluge.
Ja glede tiste knjige- ravno na začetku sem. 

[scorpion]

Pa kaj mu ti mal mamico igraš? "Tole naredi!" "To ne smeš!" itd. Malo se bom na njegovo stran postavu. zelo neprijetna resnica zate bi bila, metuljčica, če bi se izkazalo, da je dobil podobno partnerko - tebe - kot so bili njegovi starši. Nikol ti ni nič prav, nikol zadovoljna in pretirano zahtevna.......

[metulčicaa]

Jz sm njemu pustila zelo velik, pr men doma je sprošče u nedogled, doma - tud pol tuk ne!
Vem, da sm na začetku naredila napako, k sem mu vse dovolila in zdej ne znam ven iz tega. Pač ve da lahko.
Sam Scorpion- ne razumem te čist- se ti zdim prezahtevna al kaj?

[scorpion]

Veš kaj pri mojih petih resnih zvezah , ki sem jih imel, eni poroki in ločitvi imam nekaj izkušenj z ženskami....

Moja izkušnja je taka...govorim ti iz moške strani....naletel sem vedno na zelo zahtevne ženske, ki niso bile nikoli zadovoljne....pa nisem pasivnež, ki nebi želel kaj narediti za človeka, ki ga imam rad...

Vedno sem doživljal kritiko in vedno sem slišal tisto kar še nisem naredil in ne tisto kar sem....od svoje bivše žene sem slišal, da je šele potem vedela kaj je imela, ko sem odšel....

Ali je slučajno, da sem imel zelo zahtevne, kritične in nikoli zadovoljne starše...?

Ne vem ali si prezahtevna, Metuljčica..občutek pa imam, da ti igraš žrtev....

[metulčicaa]

No sej je čist jasno, da tole ne more laufat. Nikol nism uspešna, pa nej delam lepo al pa grdo.
Problemi nastajajo v vsaki vezi, vprašanje pa je, kako jih rešiti? S trmo in ignoriranjem?
Mislim, da z iskrenim pogovorom, katerega pa jz niti načet ne morem.
V ozadju je še velik stvari, ki jasno kažejo kdo kaj igra. Zase vem, da sem iskrena in želim pošteno igro.

[Tomo]

In to večno prilagajanje žensk..."saj potrpim..." kako grozno mi je to prebrati. 

Zakaj pa da so samo ženske tiste, ki "potrpijo" in "se prilagajajo"? Da ste res tako uboge? Meni se zdi da je sploh težko rečt in tako na hitro delat zaključke kdo se "prilagaja" in "trpi" in kdo ne, v primerih ko ljudje nimamo niti pri sebi pošlihtanih stvari, niti nekega zdravega filinga kaj je prav in kaj ne, kaj lahko "zahtevamo" in kaj ne, kaj lahko pričakujemo, kaj ne, kdaj in kdaj ne... in zakaj smo z nekom in ne s kom drugim, nenazadnje.

Eni pač trpijo tako da stalno "najedajo" in razpihujejo (predvsem svoje) domnevne "krivice", drugi tako da se umikajo v molk, fucbal ali otroke, tretji pa še kako drugače.

Sej lahko nam je jasno: najlažje je rečt da se drugi nam ne prilagaja, da se nam dela krivica ker on (ali ona) ni takšen, kot bi si mi želeli in da je on (ona) zaradi tega, ker mi ne moremo biti z njim zadovoljni, slab človek. (Še prdnit, pa pardon izrazu, je težje, ker to zahteva vsaj malo napora.) Malo težje pa se je vprašat kaj za vraga mi delamo. Ampak grem stavit da se vsakomur prej ali slej vsaj za kratek kratek trenutek posveti, da je to pravzaprav tisto pravo vprašanje in naš problem. Mar ne?

[Tomo]

Res je, da če mi je kdaj povedal za kašno reč iz preteklosti, sem mu jo potem v kakšnem prepiru in jezi vrgla naprej in sedaj reče, če ti pa kej povem, mi pa neprej mečeš....

"O.k., o.k., saj sem ga zajebala vsakič, ko se mi je s težavo odprl, pa ga potem z užitkom ob vsaki priliki skozi leto tolkla ravno tja, kjer ga je najbolj bolelo in kjer je to od mene, kot osebe, ki se ji je skušal zaupat, najmanj pričakoval..."

Metuljčicaa...    ...pa si skušala kdaj tako kot zgoraj povedat stvari? Včasih postane tako marsikaka uganka hitro rešena. Iz osebnih izkušenj ti lahko povem, da je živeti s človekom, ki si tako tolmači "zaupanje", hkrati pa te še sili k "zaupanju", en velik pain.

[scorpion]

Huda ja...te "sili" h zaupanju in potem to izkoristi v prepiru...uuuuuu to pa je pain...kdo se nebi zaprl

[Arwen]

... Nikol nism uspešna, pa nej delam lepo al pa grdo. Problemi nastajajo v vsaki vezi..., vprašanje pa je, kako jih rešiti? S trmo in ignoriranjem?

hm... kje je razlog za to, kar praviš - da nisi uspešna? Kakšne probleme imaš v mislih, ko praviš, da nastajajo v vsaki vezi - podobne probleme, iste vzorce, iste razprtije..ali problemi, kot jih ima pač vsak...

Od kdaj se pa rešuje probleme le s trmo in ignoriranjem?

Zase vem, da sem iskrena in želim pošteno igro.

Res je, da če mi je kdaj povedal za kašno reč iz preteklosti, sem mu jo potem v kakšnem prepiru in jezi vrgla naprej .

- to ni pošteno

[scorpion]

Arwen

[metulčicaa]

Govorim na splošno in ne zase, pač nikjer ni z rožcam postlano.
In nisem rekla, da se probleme rešuje s trmo in ignoranco, to dela on; karkoli rečem, na lep ali na grd način je užaljenost in potem sledi trmanje. Sem pa opazila, da se tako odziva do vseh ostalih. (Kdo od vas je užaljen, če vam zjutraj pozvoni sosed in reče, da pejte odmaknt avto...? In je pozabil uporabit: "Dobro jutro gospod.... bi šli prooosim prestavit vaš avto?")
A se vi s partnerjem po prepiru vedno samo umaknete in zadevo prespite. Kot majhni otroci, trma, čez tri ure pa vse ok?
Nikol se ne da o stvari pogovort, vse samo potlačt vase? Pa to mora enkrat eksplodirat.

In glede metanja zaupanih stvari naprej- to je naprimer, ko mi reče, da je njegova kolegica tako zabavna in potem mu rečem naj gre k njej k je tko super.... tle ni velikih zaupanj.

[scorpion]

On je tak kot je...gre za vprašanje kolk ga znaš sprejet in ne kolk ga želiš za vsako ceno spremenit...verjamem, da ti nekater stavri v njegovem značaju niso všeč, vendar z pritiski in zahtevami se ne da veliko naredit. Vzbudiš odpor....sej se mu lahko pove, da ti nekatere stvari niso všeč, vendar ker ti veliko pomeni!, ne boš pričakovala , da se nemudoma sprmemeni...


malo smo se spravli nate...vendar si ti tista, ki ima težavo tukaj..ger za to ali so tvoja pričakovanja in zahteve tako zelo visoke ali pa je on res čist zgrešen (v kar ne verjamem)..

kakšna pa je pravzaprav tvoja poštena igra Metuljčica? v čem jo ti pravzaprav vidiš?  Zdi se mi, da imaš v vajinem odnosu občutek, da je ON tisti, ki se bvi moral spremeniti in je On tisti s akterim je nekaj narobe....revež se mora ob tvojih Ti sporočilih počutiti zelo nesprejetega..


Če bi se On spremenil bi se ti bolje počutila..tko zgleda ..

[metulčicaa]

Jasno, da mam jaz težavo in da sem problematična. Zavedam se,da se ljudi ne da spremenit, jaz si želim samo iskreno vezo v kateri bi bilo tudi obojestransko zaupanje. Lepo pa bi blo, če bi bil pripravljen kdaj prisluhnit. Očitno sem res prezahtevna, če rečem, da se mi zdi da nama ne gre najbolje, da se ne razumeva in ne sodelujeva...medtem, ko on ob temu reče samo: ah  dej nehi, kdo to prav? Jz te mam rad.
Tle se pa konča. In greva naprej. Nikol še ni naredil prvaga koraka po prepiru, pa tudi, če ga je on sprožil, samo umik in to je to.
In moje pisanje se je začelo z razlogom- težko zaupam in verjamem ljudem. Tudi on se mi je že krepko zlagal in problem je, ker živim v nekem stahu, da se mi še laže al ne vem. Ker zna bit zelo dober igralc.

[Arwen]

....jaz si želim samo iskreno vezo v kateri bi bilo tudi obojestransko zaupanje. Lepo pa bi blo, če bi bil pripravljen kdaj prisluhnit...

hm, skupaj sta, praviš, 3 leta? in v vsem tem času je stanje isto ali celo slabše? - potem težko verjamem, da se tvoja želja izpolni.... v tej vezi, namreč....

[LiLdevil]

Hm ... ja Metuljčica verjemi jaz te čisto razumem, kako je živeti v nenehnem strahu pred lažmi in prevarami .... ampak, če sem se v tej moji krizi do tega trenutka kaj naučila je to, da je življenje le eno ... da ni odvisno od tvojegapartnerja ... da ga živiš ti in da v vsakem trenutku tvegaš ... ampak moraš razumet, da karkoli se ti je zgodilo, bo zgodilo in se ti ta trenutek dogaja je čist ok, da se za stvari ne splača sekirat .... moraš uživat  v življenju ...

da se vsak dan zjutrja zbudiš pa študiraš kako se bosta skregala, kako mu ne zaupaš, kako ti laže ... vem kako je to, ampak to moraš enostavno predelat v sabi, zakaj se ti to dogaja ... če si res prepričana, da to ni to, si postavi vprašanje zakaj še ostajaš, je res vrdno tvojega zdravja, da se tako obremenjuješ ... ali bi bila raje sama oz. si našla novega partnerja, kjer ti ne bo treba tako trpeti .... če pa si prepričana, da je ljubezen objestranska pa se boš mogla enostavno prepustiti in zaupati ... je pa itak tko, da tu tvegaš ... pa kaj, če te prevara, ti laže ... potem te itak ni vrden ... enostvano dvigneš rit in greš, ... tega ne boš mogla preprečit ... s svojim sekiranjem še najman ....

če te ima fant res rad, se ti bo prej ali slej odprl ... je pa res, da moraš do njega pristopit na drugačen način - TI stavki res bolijo! preberi si tisto knjigo je res fajn in probaj .... boš vidla kako bo fino, ko se fant ne bo počutil ogroženega, ko boš začela govort o sebi in nehala obtoževat njega ... komunikacija pol kr steče ... samo moraš biti pa potrpežljiva ...

če pa ne bo sprememb, pa adijo ..,.. v tem odnosu nimaš kaj več počet ...

[LiLdevil]

Tle se pa konča. In greva naprej. Nikol še ni naredil prvaga koraka po prepiru, pa tudi, če ga je on sprožil, samo umik in to je to.

Zakaj pričakuješ, da bo on naredil prvi korak ... ka boš to nehala pričakovat ga mogoče bo ... ko mu boš pokazala, da se ti že ne sekiraš mu bo mogoče dal mal mislit pa bo sam od sebe prišel ...

[metulčicaa]

Se strinjam in v sebi se tega tud zavedam, težko je spremebmbo nardit čez noč.
In tud glede prvih korakov, vem da delam narobe, ker je res, če mu je kej zame, tko kot pravi, potem bo že naredil kaj.

[pupika]

V zdravem partnerskem odnosu je po mojem mnenju izredno pomembno dopuščanje svobode in sprejeti partnerja z vsemi dobrimi in slabimi stvarmi. neprestana želja po spreminjanju ubija tebe in njega.
bolj ko berem tvoje pisanje, bolj se mi zdi, da si zelo nezadovoljna sama s seboj, pa to potem repliciraš na okolico.
ne vem, mogoče sem vse skupaj narobe razumela. ampak najprej moraš imeti sebe rada, šele potem te bodo imeli lahko tudi drugi
ne želim se ravno spraviti na tebe, ampak zmotilo me je tudi,

. Sem pa opazila, da se tako odziva do vseh ostalih. (Kdo od vas je užaljen, če vam zjutraj pozvoni sosed in reče, da pejte odmaknt avto...? In je pozabil uporabit: "Dobro jutro gospod.... bi šli prooosim prestavit vaš avto?")
A se vi s partnerjem po prepiru vedno samo umaknete in zadevo prespite. Kot majhni otroci, trma, čez tri ure pa vse ok?
Nikol se ne da o stvari pogovort, vse samo potlačt vase? Pa to mora enkrat eksplodirat.

In glede metanja zaupanih stvari naprej- to je naprimer, ko mi reče, da je njegova kolegica tako zabavna in potem mu rečem naj gre k njej k je tko super.... tle ni velikih zaupanj.

kar se tiče tistega primera o sosedu. če bi me mirno zaprosil naj premaknem avto me to ne bi razhezilo. če pa bi prihrumel na vrata in zahteval naj premaknem avto.. bi tudi jaz verjetno začela hrumeti

Tisto metanje zaupanih stvari... izredno otročje

[scorpion]

Ja nezaupanje in strah sta tvoja težava.....in sedaj kar čakaš, da bo naredil kaj takega kar bi potrdilo tvoje strahove......On ni odgvoren za tvoje občutke, še posebej ne za tiste ki izvirajo iz tvoje preteklosti..


Vzorec, ki ga nosiš v sebi je:"Če bi se On spremenil bi se jaz bolje počutila".......Bolj produktivno bi pa bilo:"Če moje vedenje ni učinkovito sem ga pripravljena spremeniti"

Vem pa, da je temeljni strah in nezaupanje, ki ga nosiš v sebi zelo nepriejten, je pa tudi zelo destruktiven in lahko uniči marsikatero vezo...Tu je treba delat na sebi, skrbet zase in se osamosvajat....preprosto pa vendar ne tako lahko...