Seveda je spolnost pomemben del življenja, a povsem odvisno od posameznika - enim je bolj, enim manj, enim nič. Pomembno je, da lahko živimo v skaldu s tem svojim občuteljem. Če spolnost dojemamo kot pomemben del zveze, na primer, in nas nekaj pri tem ovira, je razumljivoc, da pride do frustracij. Mislim, da je lahko depresija pri tem tako vzrok kot posledica. Pomembno je le, da se zavedamo tega, da se stanja zaveda tudi partner in da si prisluhnemo - torej, če nam ni do seksa, se ne silimo. Hja, saj vem, da zveni klišejsko, ampak mislim, da se pri spolnosti, če so ovire, počasi pač najdlje pride.
Seveda pa je bistveno za reševanje problema to, da ga sploh definiramo - in določimo vzrok. Če ga odkrijemo, smo na dobri poti, da ga rešimo.
Jaz priznam, da je sicer splonost zame pomembna, pa kljub temu sem po porodu imela obdobje, ko mi preprosto ni bilo do tega. No, načeloma bi, ampak bila sem pač preveč utrujena. Med nosečnostjo pa večino časa nisem smela in sem kar umirala
In ja, depresija seveda vpliva tudi na spolnost. Če sem na dnu ali blizu njega, mi pač ni do seksa, ne vem, če je to težko razumljivo
Raje ne seksam, kot da bi se šla hlod, ki v mislih sestavlja jedilnik za vikend.
