Pozdravljen Kiwi.Končno nekdo z isto izkušnjo.Tudi meni se je ob jemanju SSRI pojavljala neustavljiva želja po pivu (pivce za mirne živce).AD so sicer pomagali proti osnovni bolezni vendar sem gašenje stranskih učinkov (povečana anksioznost) z alkoholom-predvsem pivom drago plačal.Alko-budalko uničujoče deluje na vsa področja človekovega življenja,da ne govorim samo o materialnih stroških glede kazni za prometne prekrške in stalnem odvzemu vozniške in to kar dvakrat.V moji desetletni borbi z depro sem poizkusil veliko AD ,nekatere jemal tudi terapevtsko priporočena obdobja,vendar je bila NEUSTAVLJIVA POŽREŠNOST ZA PIVOM vedno prisotna le ob jemanju SSRI ,ZATO DRAGI Kiwi ROKE PROČ OD SSRI. V obdobjih brez zdravil pa mi niti na misel ni prišlo da bi kaj pil ,vendar sem vedno znova zapadel nazaj v depro,ki se je pri meni začela že v ranem otroštvu(5 let).Možna pri meni je tudi diagnoza bipolarne motnje.Trenutno jemljem Coaxil s katerim zadovoljivo funkcioniram in me ne sili pit,menda pa se uporablja tudi pri zdravljenju tesnobe abstinentnih alkoholikov.LP
melou,
veš da sem že mislil, da bom sam s tako izkušnjo. Res hvala za odgovor!
Kot si napisal alko-budalko in vse grozne posledice, ki jih prinese. Jaz sem v kratkem času 4 krat razbil avto, prvič je bila totalka. Sreča v nesreči, da ni bil nikoli noben drug vpleten, ker če bi se komu kaj zgodilo zaradi moje krivde, bi se sigurno že fental.
Upam, da je tudi pri tebi ostalo samo pri pločevini!
Zdaj nikoli ne vozim ko pijem. Če grem ven, potem že prej razmislim, kako bom prišel domov, včasih pri komu prespim ali dam ključe nekomu, ki ne pije, najbolj sigurno pa je it od doma brez avta. Daj tudi ti tako. Če že zajebemo s tem da pijemo, res ni treba da pride do kakšne tragedije.
Jaz zdaj poskušam Efectin (ssri) ukiniti samo zaradi tega. Iz 150 sem šel na 75, zdaj 75 razdelim na 2 dela, ampak imam te grozne električne sunke v možganih, ki včasih pridejo do prstov na rokah in nogah. Nikoli ne vem kdaj bo 'streslo', kar me dela nervoznega. Ful neprijetno, tako težko mi je prenehati s tem Efectinom (to je že 2. poskus), ker tudi po par mesecih ne neha. Psihiatrinji ta odtegnitveni sindrom ni znan in niti na bildku od zdravil nič ne piše. Samo po forumih sem ugotovil, da je to pravzaprav šrecej pogosto.
Coaxil sem enkrat že jemal, ampak sem moral prekiniti po enem mesecu, ker sem bil kot zombi in bi samo spal. Moral bom najti neko drugo rešitev. Ti ga v redu prenašaš? Se ti ne spi? In želja po pitju je dosti manjša?
Če lahko vprašam: kako je to, če se začne depresija že tako zgodaj kot pri tebi? Ali se danes spomniš občutkov ki si jih doživljal ko se je začelo?
drži se. upam, da se še kaj oglasiš!
kivi