Ni

[heli]

Pridružujem se tudi jaz Trzinki in ostalim.Tudi moja samozavest je bila na dnu vse mje življenje.Kot majhna sem bila izredno okrogla ampak "pridna", kot so si seveda to zamislili moji starši.V šoli odlična, redno pri klavirju, sodelovala v vseh možnih krožkih in tekmovanjih..in potem se zgodi, da izdam njihova pričakovanja in po srednji šoli zanosim..seveda se poročim, ker so tako pričakovali glede na "sramoto", ki sem jo družini naredila..vsa leta sem živela pod pritiskom črne ovce..potem ločitev..še hujše..stalno očitanje kaj sem za družino...skratka stalno nosim neko prtljago s seboj..v bistvu me je tole branje pripravilo do tega, da začnem razmišljati...pa da ne bo pomote - niti malo ne obsojam pokojnih staršev, ker drugače nista znala in sigurno sta mi želela samo najboljše mogoče na napačen način..

V teh letih lahko rečem, da sem si ustvarila neko kariero, vendar imam stalne probleme z komunikacijo..voditi sestanke, predstavljati nove produkte...v zadnjem letu je to postala prava muka...suha usta, vrtoglavica, bolečina v prsih..nazadnje sem se morala opravičiti in oditi iz pisarne, da sem se lahko zbrala in se vrnila nazaj ter nadaljevala..dobesedno sem mislila, da bom umrla v tisti pisarni...vam je znano?? Predvidevam, da zelo...

Pa pojdimo naprej..potrebno se je boriti..vsak nov dan je nov iziv..super teorija pa kaj ko je v praksi to včasih zelo težko...