|
anksio
gost
|
 |
« dne:: četrtek, 22. oktober 2009 ura: 11:02 » |
|
Pozdrav vsem. Nekaj let sem delal kot samostojni umetnik, zdaj pa je prišel čas, da se zaposlim. Dobil sem izvrstno priložnost in objektivno super službo, ki pa me ni najbolj vlekla. Do nje sem čutil nek odpor, ker gre za dokaj urejen in formalen sistem, ki pa meni nikoli ni ustrezal. Sprejel sem jo predvsem zaradi denarja in naziva.
Sam proces dogovarjanja za službo je trajal res dolgo, zato sem bil že kar malo izčrpan. Šel sem v službo z res velikim strahom in napetostjo, vendar sem se odločil da premagam sam sebe in grem. V službi sem bil nekaj dni povsem napet, saj so se dogajale dokaj nepričakovane stvari (predstavitve, zagovori,testiranja,...), kar nisem pričakoval in česar kot samostojni akter na trgu nisem bil navajen. Prav tako sem dobil funckijo, ki je zelo odgovorna in predvsem stresna ter težje "kontrolirana". Nikoli ne veš kam te pošljejo danes, jutri itd. To je zame kot control freaka zelo naporno. Če si samozaposlen, si sam organiziraš stvari in tega se navadiš. potem sem imel še spor z šefico...itd
In je počilo. ponoči sem spal samo 1 uro, bil napet, moker itd. nerzvoza do maksimuma, misli divjajo. bil sem tako utrujen, da nisem šel v službo. javil sem bolniško (na začetku takoj že).enostavno sem bil tako šokiran nad reakcijo. čez dan in ponoči je bilo še huje, tako da se je v treh dneh nabralo kvečjemu 3 ure spanca, bolele so me roke, noge, bil sem popolnoma depresiven. zdravnik mi je predpisal pomirjevalo, da se malo pomirim. obiskal sem tudi klinično psihologinjo, s katero sva preanalizirala zadeve in sklenila, da se pomirim preden delam nadaaljne odločitve.
do se daj sem bil malo anksiozen,vendar sem situacije obladoval, ker sem jih lahko. Tukaj pa te moči nimam in me je zgleda sesulo in popolnoma prestrašilo. Je pa res, da me je področje dela veselilo, panoga pa zelo zelo odbijala.
in sprašujem se. Sem odpovedal zaradi strahu ali se je anksoznost pojavila zaradi tega, ker me služba ni vlekla in sem jo sprejel predvsem zaradi racionalnih razlogov? sam sebe sem namreč prepričeval, da je to to.seveda sem dobil nov strah, da bo od zdaj povsod tako ali pa da druge službe ne dobim, čeprav s tem do sedaj nisem imel težav. šokiran sem bil pa predvsem zaradi moči frustracije, ki je vodila v nespečnost, nekajdnevno brezvoljo, nemoč,... je možno, da se nekateri raje vidimo v manjših sistemih, kjer imamo večjo moč vpliva in da je bolje, da se v velke ne spuščamo? Je prav, da grem nazaj v službo, čeprav sem doživel tako odpor in stres, da se še danes nisem upomogel? bi se me ti zgodilo tudi v službi, ki bi me iskreno vlekla? hvala za odgovore
|