povezava med okm in socialno fobijo

[Ventilator]

Povezava med OKM, socialno fobijo, generalizirano anksioznostjo idr. podobnimi motnjami je v mentalni predstavi, da nisi dovolj dober oz. imaš neko pomanjkljivost, nisi normalen, ok ...
Pri OKM to pomeni, da to predstavo - nisem v redu - kompenziraš z dejanji, ki jih izvedeš popolno in se tako vsaj za nekaj časa počutiš ok. Imaš strah pred tem, da če tega ne narediš, da se bo zgodilo nekaj strašnega (t.i. otročje kompulzije). Vsiljive misli lahko razložimo s podobnim mehanizmom - ne počutiš se ok in se bojiš, da bodo drugi za to izvedeli, če storiš kaj čudnega, nevarnega itd.
Pri socialni fobiji je zelo preprosto - bojiš se, da bodo drugi izvedeli, da nisi ok, da je s tabo nekaj narobe. Pojavljajo se predstave, da se ti smejijo, da si mislijo, kaj slabega o tebi itd.
Pri generalizirani anksioznosti gre za nedoločen strah pred prihodnostjo oz. neobvladovanjem situacije, v kateri se bomo znašli v prihodnosti (pri tremi gre za strah pred točno določeno situacijo) oz. drugače povedano, projiciranju predstave nisem v redu v prihodnost (da nečesa ne bomo naredili prav itd.).

Nevrofiziološka teorija govori o pomanjkanju nevrotransmiterjev, ki so skupni vsem omenjenim (in neomenjenim) motnjam, ki pa se pri posameznikih manifestira različno.

Upam, da sem vsaj malo razložil, kakšna je povezava med motnjami.

[tutifruti]

Upam, da sem vsaj malo razložil, kakšna je povezava med motnjami.

Hvala Ventilator tudi tebi za razlago.

Imam občutek, oziroma nekako mi je logično, da ko začneš zdraviti eno (če jih imaš seved več) ansk. motnjo, da avtomatsko zdraviš tudi drugo.

o pomanjkanju nevrotransmiterjev

tu je govora verjetno o serotoninu, kajne.  ali je mogoč še kak drug zaslužen za aks. motnje?

[Ventilator]

Ja največkrat se omenjata serotonin in norepinefrin (=noradrenalin); po moje je pomanjkanje serotonina bolj značilno za depresijo, pomanjkanje norepinefrina pa za anksiozne motnje. Čeprav je to področje zelo neraziskano; glede depresije obstajajo tudi hipoteze o pomanjkanju endorfinov (na opiodne receptorje delujejo opiodi, kot so heroin in morfij, ki povzročajo evforijo itd., če opaziš povezavo), vendar ta ni toliko v ospredju, ker je današnja farmacija še ne zna učinkovito zdraviti. Vendar vse te motnje niso tako enostavne, da bi lahko govorili le o pomanjkanju nevrotransmiterjev, pač pa gre tudi za nepravilnosti v delovanju amigdale (odgovorna za čustva) in še katerega drugega dela možganov.
Pa za zdravo delovanje možganov je pomembna tudi zgradba nevronov oz. njihovih ovojnic, dovoljšna količina določenih elementov, ki uravnavajo prenose med sinapsami (npr. kalcij, magnezij ipd.) ter nekateri drugi nevrotransmiterji, ki na počutje ne vplivajo neposredno (acetilholin). Pri napadih panike se izloča tudi adrenalin (=epinefrin), pri shizofreniji/psihozah so napake v delovanju v zvezi z dopaminom itd. Zato je zelo pomembna pravilna diagnoza in raziskovanje učinkovitejših učinkov zdravljenja (po moje se naša medicina preveč osredotoča na serotonin in norepinefrin ...).