mojci,
kako je to s staležem, ne vem, mislim pa, da, če ne bo šlo, pojdi nazaj do zdravnice.
Naj ti pa na kratko opišem svoj primer, da boš videla, da nisi sama v takšnem težkem položaju.
Pred tremi leti sem bila čisto na dnu. Moje življenje je bilo en sam obup, cipralex in helex sta bila moj rešilni čoln. Brez helexa 3 x na dan si ne znam predstavljati, da bi preživela. Po dveh mesecih staleža sem odšla v službo. Preživeti 8 ur v službi je bil pekel, ker nisem imela moči, niti volje. Sploh ne znam opisat.
Po službi sem redno hodila na sprehode. Na sprehode sem hodila že v najhujšem stanju. Po 5 minut. Potem po 10. Ko se mi je bolniška iztekla, sem bila dnevno po tri ure na sprehodu. Telo pa je bilo neposlušno, kot bi bilo gumijasto. Kot bi imela med sklepi žolco. V glavi pa nepojasnjen strah. Pisk avtomobila je je še po celi uri preganjal.
Pa sem počasi, vsak dan posebej, PRIDOBIVALA na izboljšanju počutja. Spoznala sem tudi ta forum, ki mi je mnogo,mnogo pomagal. Vključila sem se v skupino za samopomoč, vstrajala na pridobivanju samozavesti, imeti rada sebe in po korakih je šlo na bolje. Saj so še velika nihanja, vendar v bolniški po tistem nisem bila več. In upam, da bo pri tem ostalo.
Želim ti, da bi tudi ti prebila te trenutke, ko boš mogla v službo. Skrbi me samo tvoja dolga vožnja. Če ne boš zmogla, pojdi nazaj do zdravnika-ce. In če helexa, ker ga res ni priporočljivo preveč ne vzameš, poskusi z Dominorjem, dobi se v lekarni, je sicer zelo drag, 17 Eur, te pa ne zasvoji.
napisala sem ti svojo izkušnjo s prvim s soočenjem s službo po depresiji, kljub temu,da je bilo hudo, sem preživela in sem vesela, da ti to lahko napišem kot izkušnja, da se da, življenje je spet lepo.
objem, držim pesti zate
