Spomini in prihodnost

[Ziga123]

Banalna je moja težava, ki jo bom opisal, toda želim le, da bi mi bilo bolje.

Vsakdo je dal že to skozi, da ga je zapustilo dekle ali obratno. Vsi so to preboleli in pozabili grenke trenutke, samo ne vsi, to me še najbolj bega.

Na tem forumu sem odprl že eno temo "Nezaupanje", tako se žrem, ker imam v mislih, da sem samo jaz kriv za to, kar se je zgodilo. Takšne napake, ki bi se jih dalo z lahkoto rešiti.

Moje občutje niha, nekaj časa sem super, z veliko optimizma, drugič pa spet ves otožen in poklapan, kot da ne morem živeti brez tega občutka, katerega sem čutil kar nekaj časa. Strah me je te odvisnosti, ki sem jo dobil. Kamorkoli stopim v mestu, se spomnim na en lep, sedaj grenak, dogodek, ki se je dogodil tam. Svojih misli ne morem kontrolirati, pahnejo me v tak obup, da ne vidim izhoda. Za kratek čas me lahko reši le kakšen pogovor, vendar potem spet padem nazaj v isto stanje. Tako, da tudi v pogovorih ne najdem več otehe.

Navzven delujem močno in samozavestno, samo kaj, če sem znotraj sebe razvalina, ki nenehno premleva stare dogodke. Enkrat za vse skupaj obtožujem sebe, drugič njo, le kratek čas lahko odklopim takšne misli.

Vem da sem še mlad, da je možno vse rešiti, samo jaz ne morem čakati, rad bi, da bi mi bilo bolje že sedaj. Nič mi ne pomaga, če kdo napiše: "Saj bo bolje, čez mesec ali dva,...". Malo mi pomaga tudi razumevanje, prebral sem knjigo "Funkcije ljubezni" iz katere sem se marsikaj naučil, kriva je bila moja napačna predstava o ljubezni.

Problem v meni je ta, da se preveč navežem, sedaj sem okusil ljubezen, ki je prej še nikoli nisem. Kako naj pridem iz tega?

Hvala

[Ziga123]

Sedaj me je spet prijelo, zjokal sem se. Ne vem kaj naj počnem doma, kamorkoli grem mi je hudo. Nekdo mi je rekel, da ne smem drezat v rano, samo kako?

[speli]

Ziga če sem te prov razumela sta šla s punco narazen in mislim da greš skozi proces žalovanja ne vem točno kaj naj ti rečem da ti bo bolje...res samo čas celi vse rane...če pa praviš da se preveč navežeš na osebo si lahko prebereš kakšno knjigo o odvisnosti od odnosov....

lp

[Forza]

Pozdravljen, Žiga!

Praviš, da si "izkusil ljubezen" in zlomila ti je srce... Pa veš kje zna biti tu poanta - izkusil si jo! Zmožen si ljubiti! To ni dano vsakomur, je pa nejlepše darilo, ki nam ga je dala narava. In če si znal ljubiti zdaj, boš tudi v prihodnje! 

Trenutno ti to ne pomaga dovolj, a kot so napisali že pred mano - čas celi vse rane. Sama sem bila na istem: vsaka klopca, vsaka ulica, povsod je bil on! Čez kako leto ga na teh klopcah ni bilo več. Vesela sem bila, da sva nehala in mu bila hvaležna za vsako izkušnjo, za vsako novo stvar, ki mi jo je dal. Neprecenljivost prve ljubezni in prvih izkušenj!

Starši, prijatelji, šport, mogoče živalca - to so ti pa trenutni "izhodi". Srečno! Boš videl, sčasoma bo res lažje.

[morska deklica]

Uf, Ziga123, te čist štekam, kako ti je ... tud mene je vsak kraj, vsak predmet ... spominju na preteklost, sam pol sm si (po 9-ih mescih) v glavi rekla, a mi je to treba??? A morm tko premišljevat?? Zakaj ne morm jt naprej?? In pol mi je sam v glavi kliknlo in sm šla naprej, tud v tiste prostore, po katerih sem s to osebo hodila, pa mi je blo na začetku ful težko. Ne rečm, da nikol več ne pomislm na to, kako je blo, sam ne več tolk intenzivn. Mogoče bi ti pomagal, da pridš kdaj na skupino, bowling, deliš z nami v živo zgodbo ... vrjemi, da ti bo lažje ...

Želim ti vse dobro, res!!!

[Arwen]

... ker imam v mislih, da sem samo jaz kriv za to, kar se je zgodilo...

Ziga, za vsak prepir, pogovor, dialog,..sta potrebna dva; vedno dva nosita svoj delež krivde - ok, mogoče eden levji delež, a še vedno je tudi druga stran prisotna.

Razpad veze je lahko zelo boleč in spominja na žalovanje; občutki so lahko zelo podobni tistim, ko umre ljubljena oseba. In za oboje je potreben čas, čas žalovanja, čas, ki celi rane. Če je razpad svež, potem si dovoli žalovat, če se je razpad veze zgodil že pred letom dni, potem je mogoče primeren trenutek za strokovno pomoč.

arwen

[OLJA]

 
Žiga !  Zelo te razumem kaj se pravi izgubiti ljubezen. Vendar si še mlad. Na svet moraš gledati z optimizmom. Še veliko je deklet ki bi bile rade tvoje punce, samo malo se ozri naokoli. Sama imam sina
star je že 36 let. Trikrat je že bil nesrečno zaljubljen. Z vsako se je predolgo ukvarjal.Znjimi je hodil kar po 5-7 let. Sedaj pa se je odselil in živi sam. No končno si je našel dekle, ki sta si sorodni duši. Zanimata jih enake reči, pa tudi zadnič mi je rekel , no končno sem našel pravo. Vidiš da ni konec sveta, le razmišljati moraš pozitivno in druga dekleta ne smeš primerjati z njo. Vsaka je oseba zase in vsaka ima dobre in slabe strani tako kot ti. ZATO GLAVO GOR IN VESELO POGLEJ Z NASMEŠKOM V PRIHODNOST !   LP    OLJA

[Soncnica]

Ne bo boljše čez dan ali dva. Bo pa boljše čez dva meseca, tri... morda štiri. Ampak BO boljše

En nasvet za prihodnost. Nauči se biti sam s sabo. Resno. Nauči se živeti s sabo. Ti si tisti, ki si pomemben, ti si tisti, s komer boš bil do konca zivljenja. Ko bos to dosegel, bos lahko zivel s partnerjem, mu zaupal, hkrati pa imel svoje zivljenje.

Dva sta lahko eno samo, če imata vsak zase svoje življenje, če nista 100% odvisna en od druzga.

Kako ven iz tega? Zaposli se in to čimbolj. Ne obtozuj se, kdo je kriv in zakaj je kdo kriv. VEDNO sta oba kriva. Ni tega, da je kriv eden ali drugi. Do konca zveze sta prisla skupaj, ne samo eden.
Ne razmisljaj o tem zakaj je bilo konec, razmisljaj o tem kaj si se naucil iz tega?
Prevelika odvisnost v zvezi, nezaupanje, ljubosumje...? in razmisli kaj lahko v prihodnje spremenis na sebi. Recimo se naucis zaupati itd...
Vsekakor pa se nauci ziveti sam s sabo, ustvarit svoje zivljenje, ki bo neodvisno od drugih. Predvsem biti srečen sam s sabo.

Verjamem da bos prebolel. To ves tudi sam, ves da je potreben cas. Zal ne obstaja hitrega recepta. Dovoli si preboleti. Čas je naš zaveznik in naš sovraznik. Čas odloča o nas.

Bodi srečen,

lp, soncnica

[Ribica]

Začni živeti "na kratke razdalje", razmišljaj samo za en dan naprej in ko tisti dan preživiš, si reci, še en dan mi je uspelo. Tudi dan po dan mine teden, pa mesec, celo leto.... Sama sem ubrala to taktiko, ko sem šla čez te muke in mi je še najbolj pomagalo. Nekega dne, ko se ozreš nazaj, presenečen ugotovi, da je minilo že kar nekaj časa in da pravzaprav ne boli več tako močno. In to je spet spodbuda za naprej.
Bo minilo, čeprav se ti zdaj zdi nemogoče. Drži se!
Ribica

[tekačica]

Mene je doletelo kot z jasnega.
Ženske rade vidimo, ko nam moški dajejo komplimente. Vendar v tem primeru je šlo dlje. Vsak trenutek pomislim nanj....Moram ga pozabit, ker ne moreva bit skupaj.....jaz sem poročena, on je poročen. Razumem te kako ti je težko. Jaz ga vidim povsod, mislim na najine pogovore.....toda moram ga pozabit. Verjamem, da mi bo uspelo. Veliko se ukvarjam s športom, skrbim za dve deklici....tako si preusmerim misli.
Hočem na silo odgnati misli, pa se jih ne da čez noč. Času pustim svojo pot, naj se rane zacelijo. In potem bom nekoč pozabila.....Tudi ti boš.

[alexx]

ČAS. Samo čas. Proces žalovanja je nekaj kar moramo dati skozi. Morda nikoli čisto ne pozabiš, samo spremeni se v lep spomin. In ja Žiga. Pomembno je, da veš, da lahko nekoga ljubiš. Neverjeten občutek, da si vsemogočen je čudovita stvar. Konec koncev nas ljubezen drži gor in nam daje upanje. Prepričana sem, da jo boš spet občutil.
Rada imam verz pesmi Woman in love: Life is a moment in time...jaz si rečem...Love is a moment in time. Samo počakat je treba.

[milina]

Čao Žiga, ne bodi žalosten, če je minilo, bodi srečen, da se je zgodilo....zavrti si kakšno pesem za svoje srce, napiši kakšno pesem, posvečeno njej.....sicer pa si vsak dan si bližje novim dogodivščinam...tako kot so že drugi rekli, najlepše je, da veš, da lahko ljubiš....in kdor ljubezen nosi v srcu, je vedno tudi najde...lepo bodi

[OPC]

Živjo žiga!

Imel sem podobno težavo par let nazaj, vem da vsak prvič je težek, ampak to je življenski dogodek, ki ga ne moreš preprečit, življenja se ne da kontrolirat, temveč življenje tebe kontrolira, tako da opusti spomine in začni živeti, ker spomini so brez smisla, te samo potrejo in na koncu padeš v depresijo in vse ostalo zraven.Življenje je lepo, če imaš oz. živiš za določene cilje.Svetujem ti, da si postaviš majše cilje in jih uresničiš, s tem boš boljše volje, dosti se moraš družiti s prijatelji, da tisto praznino, ki ti je pustila tvoja bivša zapomneš, čim več se zaposli in misli na bodočnost, na novo punco, ki jo boš spoznal in se boste imeli lepo, ustvarili družino skratka zaživeli.Ne ozirajse na spomine, ker s tem se boš sam uničil.
Ponavljam, zaposlise, da je tvoj dan čim bolj nabit z dejanji, obveznosti, tako ne boš imel časa na spomine.

Uspeli  ti bo, kot je meni in vsakemu od nas, potrebuješ samo čas.

lp
OPC