Strah pred življenjem?

[noelle]

uf, mal sm pozna, ampak Arwen, Putka, Sinusoida zlate ste ... hvala ...

[lio29]

az sem sel pred tremi tedni na hipnoterapijo k dr.pajntarju in se počutim dosti bolje saj mi je čuden občutek v glavi ze skoraj izzvenel in se pocutim kot ze dolgo ne.

[Jagodka]

Lio29, zgleda, da nam vsem priporočaš hipnoterapijo. Kako pa to zgleda?

[lio29]

ko prides tja se pogovoriš o problemih ki jih imas,o tem se nekaj casa pogovarjata,preden probata preizkus hipnoterapije.To ni tako kot v filmih ali pa ko vidimo carovnike ki te hipnotizirajo,saj ti se zavedas da si tam in slisis vse njegove besede ki te usmerjajo skozi proces.V tem procesu ko ti on govori o tebi o tvojih problemih,kako jih rešiti in si predstacljati samega sebe brez vseh teh tegob in bolečin si te vse podatke seveda dobre spravis v podzavest.Seveda ni vse cool ze po prvem obisku ampak je odvisno od problema ki ga imas in koliko velik je.Jaz sem bil ze trikrat in ni mi zal da sem sel.En podatek o meni ,ze 1 leti in par mesecev imam anksiozno depresivno motnjo in 4 mesece sem hodil na psihoterapije kjer v skupinah
se pogovarjate drug o drugem in o problemih ki jih imate.Meni nazalost to ni kaj prevec pomagalo.A po parih obiskih pri hipnoterapevtu se počutim dosti bolje,nisem se super ampak upam da kmalu bom.Ker vam vsem zelim da bi ozdraveli sem vam hotel dati le povedati kaj je meni pomagalo in upam da bi tudi vam.LP

[isakiara]

lep pozdrav vsem kar nekaj časa nisem nič pisala , zdaj pa zopet prebiram vrstice tega foruma in v velikih zgodbah najdem tudi sebe. Pred letom dni sem imela kar hude probleme z depresijo, sedaj pa se je moje življenje nekako umirilo vendar še vedno me muči kar nekaj stvari je pa zanimivo da to ni konstantno. Velikokrat se mi razpoložeje zamenja v pol urce, moj problem pa je, da imam nekako življenje umirjeno, kar nekaj stvari sem dala na stranski tir vendar se večino časa bojim, da bo kaj narobe in da se bom zopet zlomila in ne bom kos problemom. S partnerjem se veliko pogovarjava vendar včasih enostavno problem kar vidim , fantaziram o problemih ki jih ni, bojim se življenja....kaj naj naredim?

[masi]

Draga Isakara,


lepo brat da ti gre dobro in naj tako tudi ostane  . Glede tvojega vprašanja pa naj te potolažim, kajti te misli se nam po večini pojavljajo kar vsem.

Sama osebno sem imela huda nihanja v zimskih mesecih in ko sem končno zimo preživela brez simptomatike, so mi pa misli non stop šibale v smislu, da se mi bo itak poslabšalo, da bom zopet obležala....Vendar tudi te misli izzvenijo in resda so zelo močne in tudi tako hitro ne gredo stran, ampak gredo kajti naši možgančki imajo tudi to lastnost, da naredijo nekakšen obliž čez pretekle dogodke - vsaj tako si jaz plastično predstavljam in tako končno lahko normalno zadihamo.


Drži se 

[isakiara]

maši ! hvala za tolažbo in za tole razlago

[noelle]

isakiara,

me zelo veseli, da se ti je življenje obrnilo na bolje in nič ni hudega, če se kdaj pa kdaj prikrade kakšna tista negativna misel ... samo ne smeš pustiti, da te takšne misli potegnejo vase, da premlevaš o tem in se sprašuješ kaj bo, če bo ... poskusi se izogniti "napovedi" prihodnosti, ker je ponavadi bolj grozna v naših mislih kot v resnici ... jest si kr rečem: se bom s tem ukvarjala potem, ko se bo to zgodilo ...včasih pomaga, včasih pa tud ne, odvisno od situacije ... zdi se mi, da je prav, da razmišljaš o sebi, ampak z določeno mero kritičnosti in bolj v pozitivno smer ... če res pride problem, je po mojem mnenju najbolje premisliti, najti rešitev, ga rešiti in iti naprej ...

sicer pa se meni dogaja podobno ... tudi meni se je življenje v splošnem umirilo in obrnilo na veliko bolje ... še vedno pa se do neke mere bojim življenja in vse kar mi bo hudega prineslo ... in spremembe: z njimi se kar težko spopadam ... sej ponavadi gre vse skoz in je potem vse ok, sam vedno pa me najprej stiska in mi je hudo ... ne vem, sprašujem se, če bo vedno tako? ali se pač jest tako spopadam z življenjem ali se bom kdaj kaj manj sekirala? ...

s psihiatrinjo veliko delave na tem, da bi sebe sprejela kot tako, kakršna sem, skupaj s tem kako reagiram, kako se obnašam, kako mislim, da bi si zaupala, da bi se imela rada ... brez: morala bi biti takšna in takšna, morala bi reagirati tako in se obnašati tako ... ne, nič ni MORATI ... in včasih se počutim kot otrok, ki ga nekdo uči živeti ... kot da bi začela še enkrat živeti ... ampak, do sedaj se je obrestovalo ... me pa čaka še dolga pot ...

na tvoji poti ti želim veliko uspeha, dobrega počutja in čim manj negativnih misli ...

bodi fajn ...