Najprej vsi sotrpini in sotrpinke lepo pozdravljeni. Vem da bo to sporočilo imelo veliko slovničnih napak, ampak se ta trenutek za njih čisto nič ne sekiram
Naj se predstavim, star 37 let, do pred pol leta normalen, zdrav fant, celo življenje sem se ukvarjal z profesionalnim športom, do 33 leta . Potem se seveda zredil, spil kakšno pivo preveč, potem pa pivo že vsak dan in dan za dnem ..... Ne bom rekel da nisem alkoholik, ker je meja med "si ali nisi" zelo majhna. Sam se nimam, ker z lahkoto zdrzim po vec dni, tednov brez. Zakaj vam to pišem, zato ker mi je bilo pri uzivanju alkohola prijetno, pozabil sm na vse tezave, na motnjo katero vam bom opisal v nadaljevanju popolnoma pozabil, v glavnem pri uzivanju alkohola sm pozabil na vse težave in tegobe
vse skupaj se je zečelo pol leta nazaj ko sem se peljal z avtom in kr naenkrat hitro bitj srca, vrtoglavica in sm resnično mislil da bom umru....sm sel do osebne zdravnice - in NIČ, zdrav ko riba, nadaljne preiskave obremenitev srca TOP, malo povvišan pritisk 140/90 ampak je rekla da to ne more bit od tega, kri ,voda vse bp - izvidi ko osnovnošolec
Naslednje je bilo ko sem se peljal iz sestanka iz dalmacije z sodelovcem, isto....takoj na urgenco v najbližjo bolnico....izvidi...povišan tlak zaradi straha , srce ok , vse ok
Dostikrat doma me prime in se ne morem umirit, v službi tudi parkrat ampak tukaj je lažje, ker se lahko pogovarjam o drugih stvareh in malo pozabim....
sedaj se pa zadnji mesec srecujem z napadi vsako dnevno.....vse črne misli mi grejo po glavi, če grem kam z avtom samo na to študiram, če sm kje z familijo na dopustu mislim da me bo pobralo in če bodo pravočasno prišli reševalci .....MISLIM HALOOOO, kaj se to dogaja z mano
!!! sedaj sm sklenil da grem nazaj športat, najel prijatelja ki je osebni trener fitnesa.....nehal bom pit alkohol, no kaksen vikend bom sigurno kaj popil in se druzil s prijatelji saj menim da druzba in smejanje absolutno pomaga
pri tej , kot vsi pravijo " ne nevarni " bolezni .....Priznal sm si, da sem bolan, če se temu tako reče, priznal sm si tudi da rabim pomoč, ampak sedaj bom probal tako, s športom, zdravim načinom življenja, z minimalnim stresom kar sm povedal tudi šefom, s katerim se mimogrede zelo dobro zastopimo in me podpirata ....
Mislim to je res "kr nekaj".... te prime pred spanjem, te prime med spanjem, ko se pelješ, ko še tiste tri dni ko sm z družinico preživim v sobi.... sedaj ko to pišem se počutim TOP, ker izlivam to ven, na papir v upanju da me kdo sliši, bere ....
Kaj mi vi svetujete, kaj predlagate .....? ali so potrebni depresivi??!1 Resnično hvala da sm našel to stran, da vem da nisem sam, da vem da me nekdo razume ....
Res še enkrat hvala za vsak komentar, za vsako vspodbudno besedo in hvala , da ste si vzeli čas in prebrali to skropuncalo
