Kako naprej?

[tetapehta]

Zdravo. Izgubila sem voljo do življenja in zato sem se odločila nekaj napisati na tale forum. Enostavno ne vem kako naprej. Imam mejno osebnostno motnjo in depresijo. Sem v poznih 20-ih, brez službe, brez fanta skratka več ali manj osamljena. Drugače pa zelo komunikativna nimam strahu pred ljudmi npr. le ne vem kako naprej in kako živeti z boleznijo. Zdravi ljudje imajo službe in družine jaz pa nimam nič. Včasih se sovražim, ker sem zbolela. Poiskala sem si psihoterapevtsko pomoč in ni pomagalo. Vključila sem se v ozaro in šent vendar se nekako ne "najdem" tam. Čist sem obupana zdi se mi kot, da se nimam več kam obrniti. Psihijatrinja želi, da grem v bolnišnico vendar mi ni za it saj natanko poznam proces zdravljenja pri njih. Skoraj vsako leto me napoti v bolnišnico zaradi samodestruktivnih misli. Nič nima smisla ne vidim izhoda. Vse hobije sem opustila, prijateljem se izgovarjam, da nimam časa itd. Rada bi tudi imela fanta vendar so preveč vsiljivi in samo na spolnost mislijo. Seveda ne vsi ampak jaz naletim na take. Če je mogoče kdo za pogovor mi lahko piše na zasebna sporočila. Hvala. Lep pozdrav.

[Nives]

Zdravo Tetapehta!

Treba bo kar kaj narediti pri sebi, potem bodo pa tudi zunanji rezultati.  Za delo na sebi je daleč najboljša varianta psihoterapija. Pa ne katera koli,  izbrati je treba sebi primerno in sebi primernega terapevta. Potem pa sodelovati s terapevtom, sI prizadevati.  Če se prvi rezultati vidijo v parih letih šele,  pomeni da si na konju!!! To ni tek na kratke proge. Ti pa edino lahko globje pomaga. Bergla so tudi antidepresivi. Z delom na sebi boš ugotovila tudi, kako naprej...Kaj res želiš v življenju in boš lahko začela slediti sebi in svoji poti.
Kaj je torej najprej? Psihoterapija. Vztrajnost In pripravljenost,  da ne bo šlo na hitro. Vmes pa le imej prijatelje in dejavnosti, to te drzi gor!!
Vse dobro

[tetapehta]

Hvala Nives

Moja psihijatrinja meni, da psihoterapija ni zame, ker sem poskusila in se počutila še slabše kot prej. Zanimam se za realitetno terapijo mogoče bi mi ta pomagala. Žal sem nekoliko kontrol freaka in se stalno sprašujem o prihodnosti in moram imeti vse pod kontrolo. Mogoče bi mogla živeti iz dneva v dan in si zadati kratkoročne cilje. Trenutno jemljem asentro 50 mg že tri tedne. Moje počutje je slabo. Upam na boljše...hvala vsem, ki ste mi pisali na zasebna sporočila. Lp 

[Nives]

Tetapehta,
Slišala sem že,  da je komu psihoterapija odsvetovana. Jaz bi sicer probala pridobiti mnenje se kakega psihiatra o tem. Ce si v Lj.  ti priporocam psihiatrinjo Marjeto Blinc Pesek. Realitetna terapija je tudi psihoterapija, za katero pravijo, da je bolj površinska-torej naj ne bi sla tako globoko v cutenje. Za psihoterapijo je sicer običajno,  da ti je težko,  ko se tI odpirajo čustva in hodi ven bolečina, ki se mora sprostiti iz telesa.  Sploh na začetku, potem se nekako navadiš in je vsega nekaj.  Mogoče pa lahko kognitivne vedenjsko preizkusis-KVT, ki je fokusirana na obladovanje custev in misli, ki sprožajo depro?
Da najdeš svojo resitev pa piši nam še kaj.

[mina]

Tetapehta, pozdravljena med nami

Tvoja motnja je lepo opisana v knjigi MOM za telebane, Svetujem ti branje, da bolje spoznas sebe in motnjo. Pri MOM je zelo rada v druzbi depresija, ki je ze itak sama po sebi zelo druzabna bolezen.  Ko bos spoznala mehanizme motnje, bo lazje. Dobra knjiga je tudi Ne stopajte po prstih, iz katere spoznas, kako je okolici s takim bolnikom.

Popolnoma te razumem v vseh tvojih obcutkih in stanjih, saj imam sama to diagnozo. Vcasih se pocutim prav bedno in jezno sama nase in tisti obcutek, da sem zavozila zivljenje, je grozen.

Tudi sama sem brez sluzbe, brez veze, hcer in vnukinja sta ze veliki obe  , zivim z mamo in sestro...in se trudim sama s seboj. Pa mi vcasih ne uspeva prav dobro into me spravlja v obup. Samodestruktivne misli so obicajne, saj je z MOM izredno tezko ziveti, zivljenje skrajno naporno. Pri Mom in bipolarni motnji je odstotek samomorov tudi izredno visok.

A ne obupuj, saj se da z pravilno farmakolosko terapijo ziveti s tem. Po treh tednih jemanja Asentre se ne bo boljsega pocutja, saj antidepresivi primejo sele po 4/6 tednih. Potrpi se malo, da se pokazejo rezultati. Sama imam poleg njih se stabilizator razpolozenja in mi je z jemanjem le tega bolje.

Zdravljenje s psihoterapijo je celozivljensko, ozdravitve ni, samo poboljsanje stanja. Zal. S tako diagnozo skoraj ni /postenega/ psihoterapevta, ki bi te sprejel na terapijo z gotovostjo, recimo tako, ozdravitve. Zato je zelo odvisno od tebe, kako naprej. Predvsem se ne pusti negativnim mislim, da te ne preplavijo. Ne izogibaj se druzbe in se prisili, da ponovno zacnes uzivati s hobiji, Samo cepenje doma in razmisljanje o tem, kaj bo in kaj ti prinasa prihodnost, stanje samo se poslabsa.

Zato v akcijo...najprej po knjige in v branje, potem pa naprej, iz dneva v dan...korajzno. Ce zelis kako podrobno info, pisi mi na ZS.

Pozdrav, Mina