majč
Druge motnje
Heroj
Odsotni
Prispevki: 3.103
|
 |
« Odgovori #1 dne:: nedelja, 20. marec 2016 ura: 20:36 » |
|
ne boj se. baje je človekov temeljni strah pred norostjo, pred izgubo kontrole nad sabo. tega je strah slehernika, kako šele, če doživljaš panične napade in napade tesnobe, ko ti razbija srce in se kot si omenil vprašaš, a se to meni dogaja.
ne vem za primer, ko bi se človeku z unipolarno depresijo in anksioznimi motnjami kdaj zgodile dejasno kake psihotične ali manične izkušnje. ampak da te potolažim, ker ravno se sama gibljem v okviru teh motenj BMR tip 1, pa ti povem: ljudje, ki to doživljajo niso nesrečni, nasprotno navdihnjeni so, ko se jim to dogaja. prepolni so da, Boga in to dejansko. takrat se jih dotakne bolj kot kdajkoli in nikjer ne piše, da nimajo dejanso kakih dobrih idej za ta svet, ampak tako se ne da normalno živeti. ko človek živi v drugem, temu vzporednem svetu in ni v stiku z realnostjo je moteno njegovo vsakdanje funkcioniranje. vse, kar je sicer pomembno postane nepomembno in to se podredi temu psihotičnemu doživljanju. tak človek bo dobil zdravila antipsihotike in morda še stabilizatorje razpoloženja. v roku 3 tednov bo okreval do te mere, da bo normalno spal in da se bodo bistveni simpttomi in ideje umaknile. nadaljni bistveni korak k okrevanju je v tem, da se končno enkrat odpoveš tem scenarijem in takrat se zdravljenje šele začne. ko svoje izmučeeno telo odločiš zdraviti in to postaviš na prvo mesto. potem si nekaj časa dobro, ampak ne dlje od kakega slabega meseca, ko se faza obrne (govorimm o bipolarni motnji), takrat nastopi depresija, nihljaji hudi navzdol, ta pa je podobna unipolarni depresiji, zraven dodaš samo še sram zaradi blamaže,, ki si jo naredil po svetu. najbrž si imaš marsikaj odpustiti in prav je tako. prosiš oprostitve tudi od drugih, če si ga kje zelo lomil. kako to sprejmejo je na njih. sam moraš potem zdraviti svojo dušo. ostali bodo poskrbeli zase,, kar mnogi za razliko od drugih več kot dobro znajo. eni predvsem to. potem šele vse ostalo. tudi ok, sprejeto in prav. njihov prav, moj je drugačen.
kajsem ti hotela povedati...dve stvari: 1. ne bo se ti "zmešalo" ne boš padel v manijo ali psihozo in izgubil stik z realiteto, ti imaš druge probleme, 2. tisti, ki se jim to zgodi ne trpijo v takem stanju, nasprotno, je prav neverjetno lepo in katarzično, ampak to ne sme trajati dolgo (kolega iz čakalnicce so najbrš poslali na zdravljenje). in ja, to ni večno stanje, to se lahko pozdravi in zazdravi z redno famako terapijo.
zame nista bili tako boleči psihotična in manična izkušnja. veliko bolj kot dušne "bolezni" so boleče dušne rane (ne bolezni), ki se zgodijo znotraj odnosov. za take zadeve pa ti svetujem ogled strani: kurescek.org in nekaj o tem:
"Kraljica miru sem. Na tem kraju obnovite molitev. Tukaj se srečujte z mojim in sinovim srcem." (3) 10.2.1990
prošnjo za ozdravitev lahko oddaš tule: 1 Molitvene prošnje Družine Marijinega in Jezusovega Srca 031 85 44 46
maja
|