Bipolarna in anksiozna motnja, hospitalizacija

[Feniks]

Lepo pozdravljeni novi in stari člani foruma. Jaz sem borka z 8 letno zgodovino jemanja ADjev, pomirjeval in uspaval. Sicer sem 35 letna mamica dveh otrok, poročena, trenutno na porodniški in delam magisterij. Ampak ker mi je zdravje prvo in tako ne gre več naprej sem se odločila ponovno tukaj oglasiti za pomoč in nasvete.

Situacija je sledeča. 8 let nazaj takoj po poroki sem začela z ADji in sicer Zoloftom in ostala do nekaj mesecev nazaj na dozi 200mg. Večanje mi ni ustrezalo sem postala še bolj anksiozna. Cel čas je moj lečeči zdravnik bil dr. Rebolj. Moram povedat, da sem celo življenje bila suhica in potem sem se s prvo nosečnostjo zredila za skoraj 60kg, z drugo nosečnostjo 20kg. Ne rabim niti govort kolk sem bila in sem še vedno depresivna glede svojega izgleda. No skratka po vsaki nosečnosti se mi je tudi psihično stanje vsalič poslabšal. Sedaj je bilo nekaj časa zelo hudo in dr je predlagal popolno spremembmo načina življenja, čemur sva oba z možem sledila, vendar se po več kot 6 mesecih ni pokazalo nič kaj bolje, kvečjemu še huje. Vmes sem postala odvisna od Xanaxa in Sanvala. Moj osebni zdravnik si zame želi hospitalizacijo, da si življenje uredim. Sama si želim enako. Vmes sem šla v Beunje kjer so mi dodelili dr. Knific, ki mi je hkrati dianosticirala bipolarno motnjo.

Zamenjala mi ne Zoloft, ki mi zadnje dve leti ni več nič pomagal na Prozac 60mg in Kventiax 300mg zvečer. Kventiax že prime, ampak jaz drug dan nisem sposobna ustat, s tem, da imam dojenčico doma in je to nesprejemljivo. Pišem si dnevnih počutja, spanja,...kot mi je naročila in moje počutje je na lestvici od 1-10 v povprečju med 3 in 4, ure spanja pa so 12+, kar pripisujem Kventiaxu. Da ne omenjam, da moram nujno zaradi zdravstvenih težav shujšat in se mi po njemu noro je in imam grozne sanje.

Dala sem si izmerit tudi štitnične hormone prejšnji teden in sedaj čakam na rezultate.

Resno razmišljam, da grem v hospitalizacijo, ker same sebe več ne spoznam. Iz super aktivne, vitke in uspešne ženske sem se spremenila v 40kg pretežko, depresivno in izredno anksiozno žensko, kateri se ne ljubi niti posode pomit s tem, da sem prej bila oličje čistoče. Kaj nej rečem če mi tuširanje predstavlja delo in napor???

Za vse tiste, ki se koliko toliko najdete v moji zgodbi kaj mi svetujete, če je to hospitalizacija kako naj temu prisptopim? Ponovni pregled v Begunjah imam 23.2, pišem si dnevnik počutja, spanja....ki ga bom nesla s seboj.

Tudi vsi tisti ki ste bili hospizaliirani ali mi lahko prosim svetujete kje so boljši pogoji/programi, koliko časa si sprejet na oddelku. Jaz se zavedam, da imam poleg zdrvstvenih težav tudi težave z odvistnostjo od Xanaxa in Sanvala. A se to lahko vse skupaj reši ob enkratni hospitalizaciji ali kako? Moram priznat, da me je hospitalizacije ful strah, predvsem pa ker bom pogrešala svoje doma. Imam čudovito podporo s strani moža ampak tudi on vidi koliko se mučim iz dneva v dan in mi je rekel, da bo šel z mano k zdravnici, da me sprejmejo notri.

Hvala vsem tistim, ki ste tole moje pisanje prebrali do konca in ste mi celo pripravljeni deliti kakšen nasvet. Sem pa sicer iz LJ in sem slišala, da so tovrstna zdravljenja na odprtih oddelkih nekje najboljša na Begunjah, ne vem pa a je to res? A ja pa zelo pomembna informacija nimam samomorilnih misli/nagnjen.

Lp, Biljana

[Feniks]

Kaj noben nima nobenga nasveta?