ko ljudje ne razumejo /kako dopovedat ljudem?

[Nadja]

ja ta svet je tako egoisticno usmerjen. in morda se bolj bo. opazam razliko ko sem sla na svedsko to je bilo leta 1990 in sedaj ko sem se vrnila 2007. res ogromna razlika. res slovenija ratuje svedska. neodvisnost. nihce ne rabi nikogar. ja tako je na svedskem. vsak se zase drzi. nihce ne potrebuje nikogar. zalostno. kot da medcloveskih odnosov ni. kot da jih je oddaljiv in zbrisal denar. tam ima VSAK clovek od socialke okol 400 eur za prezivetje in potem ti se vse stroske placajo od karte zdrav zavarovanja, vse poloznice in najemnino tako da ti ni treba za NIC skrbeti. a po drugi strani je to kot sem rekla. ni medsebojnih odnosov. vsak se te izogiba in traja celo vecnost vcasih tudi kako leto da te ljudje spustijo blize in sem se zaradi tega odselila ker ne maram takega zivljenja. to me ubija. sem prevec komunikativna in medosebni odnosi so mi št. 1. ja in sedaj tu opazujem frajercke z fajn avti pa to da bi mel nekoga sam za sex in čao in ni pristnih odnosov...ja na zalost to prihaja sem. ta egoizem. grozno. ni empatije. moj oce tudi ne cuti empatije do drugih ker ima sam nesteto problemov. morda jaz sploh ne bi imela problemov ce bi mi on dal saj malo ljubezni tako pa hlastam za ljubeznijo ki jo nikoli nisem dobila od njega. in sedaj se od fantov ne. najraje bi se razjokala saj se pocutijm ful poden od podna a je tako. nisem mela oceta. nimam fanta. s tem moram ziveti. vem da bi mela fanta ce bi bila srecna. a ne morem biti. sem sama. brez svojcev brez vsakogar. tako zivljenje je pac pekel. clovek ne more biti srecen. prijateljice in prijatelji je vse kar imam.
zalostno za to starejso zensko res mislim tisti ki imajo ko bi lahko pomagali magari s kake 2 eur. zalostno. tudi opazam da bogati ljudje imajo manj empatije kot revni. resni so bolj srčni. na zalost je tako.

[scorpion]

Ja res je tako Nadja..S tem,da ti bolj opaziš  ta pojav družbi, ker si sama ranjena na tem področju..bližine, topline in dajanja...

Tvoj oče in mati nista ravno reveža v matrialnem smislu..pa te držita v šahu stem..

[Dečko]

Mah jaz sem se vedno s tem obremenjeval , ko me ljudje niso razumeli, pa ful me je prizadelo vsakič, res no. Pač takšen tip, da se za vse sekiram in obremenjujem.

Še danes si kdo norca naredi z mene zaradi depre in še zaradi nečesa drugega, ki jih ve samo določen krog oseb, še huje je ko tega ne razumejo domači.

Pri meni mami dokler sama ni zbolela ni razumela, potem je začela "kopčati", čeprav mi je v težkih trenutkih stala ob strani, ampak dvomim, da je vedela zakaj mi sploh stoji ob strani  , verjetno zaradi uvidevnosti?

Saj še danes ne vem ali je dobro določene stvari sploh razlagati ali biti tiho in v sebi zadrževati, ne vem? 

[Nadja]

hm ja pa ta svet je tudi tako "nor". po eni strani se govori kako je treba imeti sam sebe rad. in od tod tudi nastaja EGOIZEM. po drugi strani pa ljudje jamrajo da ni ljubezni. se pravi ena skrajnost do druge.

ljubezen do sebe                                                                          ljubezen do drugih
egoizem                <-----------------------------------------------> radorarnost
egocentricnost                                                                             žrtvovanje za druge
sebicnost                                                                                    odvisnost od odnosov
neodvisnost


vse je tako prepleteno da na koncu clovek bi rad nekaj onega in nekaj drugega. kaj je prav kaj ni? kje so meje? hkrati ko nas ta svet sili v uspehe, ugled v druzbi, potrjevanje da bos v druzbi sprejet in ugleden in da te bodo obcudovali po drugi strani primanjkuje pristnih odnosov ljubezni pogovora...
zato tudi filmske zvezde niso srecne ker ni pristnih odnosov. premalo je custev, pogovora, casa drug za drugega.. vse mora iti hitro... cas je denar... tempo je hiter... in potem cez nekaj casa se sesujemo in se sprasujemo kaj se je zgodilo...

[muha]

Tudi sama se srečujem z zavračanjem okolice, prijateljice s katerimi smo se dolgo družile, so mi rekle da se izmišljujem da je depresija samo izgovor in da nočejo več imeti opravka z mano. Že tako je sama depresija precej hud udarec zame, potem pa še ta udarec. Vendar se nekako počasi pobiram, starši mi stojijo ob strani, sorodniki, družim se z ljudi s katerimi se prej nisem veliko vendar se v njihovi družbi počutim precej bolje kot sem se v družbi bivših prijateljic. Vendar pa še vedno boli to da si mislil da imaš prijatelje, da si se marsičemu odpovedal za ta prijateljstva potem pa nož v hrbet. Vendar pa pravijo da prijatelja spoznaš v nesreči in sem vesela, da mi nekateri še stojijo ob strani in mi pomagajo.

LP

[Nadja]

ja muha res je. meni so tudi vsi obrnili hrbet. se starsi. frendice. tako da...  ja res spoznas jih v nesreci... meni ni takrat NIHCE stal ob strani tako da si srecna da jih imas nekaj ki ti stojijo ob strani

[sonny]

Nadja, midva sva pa bila že na kavi, sem te spoznal po tvojih postih, si zelo prijetna punca.

Res je zelo malo ljudi, ki so pripravljeni stati ljudem s tovrstnimi težavami ob strani, razlog je pa v tem, da skorajda vsak, ki nekomu razdaja ljubezen in pozornost pričakuje, da je bo od njega tudi sam deležen. Zaradi motenj je naše počutje in zdravstveno stanje takšno, da ljubezni in pozornosti nismo sposobni vračat, saj nam ni mar niti zase, kaj šele za nekoga drugega, velikokrat nimamo energije niti za enostavne vsakodnevne aktivnosti, kaj šele za naklanjanje in izkazovanje ljubezni drugim, zato ljudje okoli nas obupajo, odnehajo in odidejo iz našega življenja.

[masi]

Nadja, midva sva pa bila že na kavi, sem te spoznal po tvojih postih, si zelo prijetna punca.

Res je zelo malo ljudi, ki so pripravljeni stati ljudem s tovrstnimi težavami ob strani, razlog je pa v tem, da skorajda vsak, ki nekomu razdaja ljubezen in pozornost pričakuje, da je bo od njega tudi sam deležen. Zaradi motenj je naše počutje in zdravstveno stanje takšno, da ljubezni in pozornosti nismo sposobni vračat, saj nam ni mar niti zase, kaj šele za nekoga drugega, velikokrat nimamo energije niti za enostavne vsakodnevne aktivnosti, kaj šele za naklanjanje in izkazovanje ljubezni drugim, zato ljudje okoli nas obupajo, odnehajo in odidejo iz našega življenja.

zelo dobro napisano in se zelo strinjam, potrebno je pogledati vase in si realno priznati, da je naše vedenje, posebno, če traja dolgo časa za najbližje hudo naporno in enostavno ne zmorejo več.

[Bogica]

Ja žal, ko se srečamo z depresijo se posledično temu srečamo tudi z pravimi obrazi
nekaterih naših bljižnjih....

Meni se vedno najbolj vtisne stavek "pa saj imamo vsi kdaj slabe dneve zakaj tako
kompliciraš okoli tega".....oh kako bi jih.....po glavi.....

Težko se je znajti tako sam in depresiven. Se mi zdi, da je to najtežja pot. Je pa že
prijava in sodelovanje na tem forumu prvi in zelo pomemben korak. Tu lahko dobiš
tisti začetni veter, ki ti potem odpira vse ostale poti. Ampak počasi.

Jaz sem se vrgla tudi v gledanje filmov, branje knjig.......zraven pa aktivno za začetek
bila veliko prisotna na internetu.....in sčasoma so začeli prihajati v življenje novi
ljudje......

Tako da Nadja......si verjetno res na začetku......verjemi pa,da se stvari začno obračati
na bolje.....in berem, da si že bila na kavi.....
Torej nič hudega, če ti ljudje odhajajo iz življenja, ker to pomeni prostor za druge ljudi...

Drži se!

lpb

[Orhideja1]

Eni odhajajo, drugi prihajajo. Tako je to v življenju. Pogosto se zgodi, da se nam pred nosom zaprejo vrata, potem pa se odprejo tista, skozi katera moramo iti.

[jazzjazz20]

Pogosto se zgodi, da se nam pred nosom zaprejo vrata, potem pa se odprejo tista, skozi katera moramo iti.

se strinjam z gornjim...
v vsaki stvari...tudi, ki se na prvi pogled zdi negativna, je priložnost..

empatija...nekajkrat se ja zapisala ta beseda:
a je vsak depresiven tudi sposoben empatije? torej...pričakuje se jo od drugih...ali se jo drugim tudi daje? kolikokrat se mi je kdo na dolgo izkašljeval...jadikoval...bila sem dober in potrpežljiv poslušalec...ampak, ko sem rabila "ramo" za 5 min tudi sama...je ni bilo??!!

potrebno je vzeti predpostavko, da je zaznavanje, čustvovanje, razmišljanje osebe v depresiji spremenjeno do take mere, da bistveno vpliva na razsojo okolice...tolmačenje besed, dejanj, ne-dejanj okolice je dostikrat nerealno, črnogledo, negativno...mislim, da si je to potrebno priznati - niso vedno slabi res slabi....

tudi sama, ko imam svojo depresivno epizodo tolmačim stvari drugače, kot sicer...in moje vrednostne sodbe so lahko čisto napačne...

ja...ta svet je takšen...ampak tudi MI smo del sveta in torej smo del povprečja...če smo dobri, ga malo dvignemo, če smo slabi ga malo spustimo...in kar naj bi bil svet....po mnenju večine v tem forumu slab...se bo potrebno zamisliti...in ker je edini človek, ki ga lahko spremenimo MI sami, bomo morali kar delati na tem, da (P)OSTANEMO dobri in pozitivni...

kdor proba živeti po nekih moralnih normah, v sintoniji s svojo vestjo (v upanju, da je ta na mestu, seveda)...je res včasih razočaran, prizadet, trpi...ampak naša je odločitev ali želimo biti verni samemu sebi ali se pustimo, prepustimo slabim zgledom...mislim pa, da srečnejši za to ne bomo...

ja, svet je za ne drek! ampak ne bom nikogar obtoževala...samo vprašala se bom kaj JAZ počnem in bistveno mi bo ali sem s svojo vestjo pomirjena...

pa še nekaj okrog "pomagati depresivnemu":
depresivni si predstavlja pomoč predvsem v razumevanju, njegov okolica pa morda vidi stvari drugače, vidi, da bi rabil nek stimulus...torej ga priganja k fizičnim aktivnostim, k drugačnemu razmišljanju, k potrpljenju, k spremenjenemu, drugačnemu pogledu na dogodke, situacije...
vemo pa, da so spremembe težke in boleče...že za zdravega človeka, kaj šele za človeka, ki ima probleme...večina ljudi stremi k ohranjanju znanega, čeprav slabega...pa naj bo to način življenja, način komunikacije, odnosi med ljudmi..etc...
spremembe zahtevajo napore, odrekanja, bolečine...ampak cilj...cilj je tisti, ki nas mora prepirčati v to, da je vredno narediti neke korake...korake ki pomenijo spremembe v naših življenjih...

ker sem postavljena nekje vmes...med zdrave in bolne (kar se depresije tiče)...čutim sedaj z enimi, sedaj z drugimi, odvisno pač od stanja v katerem sem...zato se še toliko bolj zavedam v boljših trenutkih, da je moja razsoja v času depresivne epizode še kako nerealna in nepravilna...

in kot je nadja zapisala...depresivni ne vrača...saj nima pravzaprav rad niti samega sebe...ampak, če to razume, je že pol na konju in je sposoben oprostiti nemoč okolice...ker samo dajati, brez prejeti, na daljše obdobje ne gre...tudi zdrav se izčrpa...tudi on je potencialni bolnik in se zato mora obnašati samoohranitveno in razsodno...saj dva zrušena se težko pokonci postavljata...

[Nadja]

vemo pa, da so spremembe težke in boleče...že za zdravega človeka, kaj šele za človeka, ki ima probleme...


ja res je. in jaz sem bila NONSTOP v spremembah. nihce ne ve da sem se selila vsake 2 meseca vcasih tudi vsake 14 dni. prakticno jaz nimam niti predispozicij da bom kdaj zdrava. saj nimam nikogar razen 1 prijateljice ki je sama v dreku. moji starsi so 2000 km stran. se niti ne brigajo zame. sem edinka. mama je alkoholik oce depresivc in psihopat. tako da nimam niti osnovnih sans. jaz se lahko samo sprijaznim z depresijo. na delovnih mestih ne zmorem ker nimam zivcev. sedaj cakam na zdravljenje depresije ki tudi dvomim da bo kaj pomagalo saj bi rabila svojce tu in nimam nikogar zato preklejem starse proklete vsak dan. prasca sta res. brez svojcev ne moremo biti zdravi. na zalost tako se mi zdi. saj rabis 100% suport od ljudi. magari samo oceta mame in ene prijateljice ki jo mam tudi dalec. no pa eno sedaj mam tu sam ona ma sama probleme tak da brez predispozicij ne gre...nimam vec moci

[Bogica]

Nadja verjamem, da ti je res hudo.....in res imaš hudo situacijo.....

Pa začni morda z čisto majhnimi koraki......vsega kar se ti je nabralo ne boš
mogla rešit naenkrat.....
Morda bi bilo dobro predelat to jezo na starše.....pa vsekakor ne sama....ustrezna
strokovna pomoč bi bila zelo dobrodošla......
Ko ti je najhuje zberi moči in pojdi ven na kratek sprehod......
Zdaj ne vem na katerem koncu SLO živiš....zagotovo pa se najde kdo na forumu, ki
bi šel s tabo na kavo ali pa na sprehod.....pa možnost imaš it na skupine.....

Starši te ne razumejo in podpirajo, mi na forumu te razumemo in podpiramo na koncu
pa je vseeno vse na tebi....in ker nam v takih  situacijah zmanjkuje moči - premisli kaj
pa bi zmogla v tem trenutku in usmeri energijo v tisto....vse kar boš storila v to smer
bo zate dobro tako zdaj kot na dolgi rok....

In imaš šanse Nadja.......kljub temu, da se ti zdaj to zdi nemogoče......

Drži se in napiši še kaj!

lpb

[Nadja]

hvala Bogica. zivim v ce. sedaj sem spoznala eno novo prijateljico s katero sem cele dneve. tako da malo bolje je. tako da ona je edina katero imam.

[dragica]

nadja, če bom kdaj v celju, pa te povabim na kofe....savinjčani skup držimo....popravljam-ko bom v celju...sem 30 km stran, tako da ni panike...napiši na os, če boš pri volji...