Pozdravila sebe, morda tudi vas.

[zanika]

Zdravo vsi,
Dosti časa sem potrebovala, da sem zbrala pogum, da tukaj pišem..
Pred nekaj meseci sem začela dobivati panične napade, ki so bili tako strahoviti, da nisem zapustila stanovanja. Bila sem prestrašena in depresivna in želela sem umreti, večkrat sem pomislila, da če ne morem normalno živeti hočem umret.
Zdravniki so mi kajpada predpisali antidepresive..
Vsa v obupu sem iskala rešitev na spletu in naletela na tole stran, kup ljudi z podobnimi težavami in iskreno mi ni pomagalo večina ljudi je bila podobno depresivnih kot jaz.
Naj vam povem nekaj stvari:
- nikjer ni dokazano, da je ankisoznost kot motnja bolezensko stanje možganov.
-nihče še ni umrl od paničnih napadov
- človek ne more neha dihati, to delamo refleksno, nihče ne more umreti od tega razen, če ima druge blezni kot so astma in podobno
-zato, ker drugi ne premagajo strahu še ne pomeni, da ga ne zmorete vi
..
In nekaj nasvetov kako premagati strah pred paničnimi napadi kajti, ko premagaš prav strah pred napadi  si rešen
-zanalašč sprovocirajte napad in mirno pustite, da gredo senzacije čez vaše telo.. sprva bo boleče in strašno, ko pa bo napada konec in bote živi in zdravi se bote začeli zavedati, da ste živi in zdravi
-idite na meste, ki se jih bojite in tam skušajte doživeti paničen napad sčasoma boste ugotovili, da ravno ko ga hočete ga nebo, ker ko nehaj sam izzivaš premagaš strah
-pijte dosti vode, voda je čudež
-športajte, zdrava prehrana
..
Z to metodo sem se rešila napadov to ne pomeni, da jih več nimam, ampak se jih ne bojim..
Nikoli nisem vzela antidepresivov, ki so mi jih predpisali..

verjamem v vsakega od vas, premagali bote strah..ne poslušajte drugih, čaka vas srečno življenje.
Veliko ljubezni, žana.

[Akira]

Žana dobro napisano... Vse je v naših glavah 

[INESITKA]

Zanika, hvala za tale post. 
Je odlična vzpodbuda za vse ki se bojujemo z paničnimi napadi in anksioznostjo nasploh 

[mina]

Me veseli, da ti je uspelo premagati, oz. držati pod kontrolo paniko. In to brez AD-jev.

Kar si napisala je vse res, žal pa nekateri to ne morejo spoznati, ko so v tisti najbolj hudi fazi. Meni je pomagalo šele, ko sem začela jemati zdravila, pa bi bila raje seveda brez njih.

Nekaterim pomaga vzeti življenje nazaj v svoje roke s psihoterapijo. Splošnega recepta ni, vsak mora najti svojo "rešitev". Ni pa pametno (pre)dolgo trpeti v takem stanju, ker niso zdravila noben bav-bav. In pri panični motnji se daš v red z njimi v kar zglednem času. Prej kot pri depresiji. Vsaj statistika tako pravi.