problem pri požiranju

[majč]

v podnu sem zdajle. ne le, da sem zanihala malo navzdol, ampak ponovil se mi je problem pri požiranju. v zveeezi s tem sem že skakala  okrog doktorjev, pa je baje vse ok. vmes je že izzvenelo, zdaj pa  spet. davim se, krč, hrana ne  gre ne naprej, ne nazaj in mi naredi zaporo dihalnih poti. prejle  se mi je to zgodilo celo pri požiranju sline.

ne razumem.

se je komu že zgodilo kaj podobnega?


maja

[melita]

Maja,

najprej bi te vprašala, če si bila že na ORL, da to pogledajo oni s svoje strani. Morebiti tudi pregled pri  internistu, da ti pregleda celotno prebavno pot, ki se praktično začne že v ustih, ne bi bil odveč.
Če je to vse ok, potem bi se morebiti obrnila na kakšnega dobrega homeopata ali na TKM. Sama sem si s homeopatijo pomagala pri občutku kepe v grlu in /ali tiščanja v prsih, katerega so nekateri zdravniki pripisovali refluksu želodca. Res je, da sem ta občutek večkrat zaznala po jedi, velikokrat pa je trajal kar ves dan. Doktor homeopat je vplivu hrane pripisal le manjši delež, večji pa tesnobi, ki jo jaz nisem zaznavala na ta način.
Nekako mi že dve leti uspeva (hitro trkam na les!), ker je bilo res grozno. Obenem je pa tudi res, da sem v tem času dosegla tudi nekakšen napredek, da se nekako trudim, da več svojih občutkov dam iz sebe in povem, kaj mi ni ok.
 

[Akira]

Sama imam včasih podobno težavo, ko ne morem ne pojesti ne vdihniti in tisti občutek je grozen... da takoj postanem anksiozna

Se je pa konkretno to dogajalo mojemu bivšemu fantu, ki mi je to priznal po parih letih, da ima s tem požiranjem hrane težave. Dejansko je bil vedno bolj zelo suhe postave, ampak ,ko si ga npr. opazoval pri hrani se je vedno je lotil s težavo in ni nekako užival v prehranjevanju/jedi, na kar mi pove , da ima resne težave s tem in , da sam pri sebi ve a si nekako ne more pomagat ( no to njegovo suho postavo sem tudi predpisovala njegovi hudi živčnosti) k psihiatru ni šel, kaj šele do osebne zdravnice, psihoterapije pa si žal ni mogel privoščiti, tako, da na koncu ne vem kako se je vse končalo, vem le, da mi je njegov bivši prijatelj povedal, da je še bolj suh kot je bil 

Ja te težave so zelo zoperne...kaj nam dela naša psiha ...



Lp, A.

[nora]

Maja, hej

Si že kaj bolje?
No, da pristavim še svoj piskerček ... tudi meni se občasno dogaja isto. Bolj paničarim, ko se mi hrana "zatakne", slabše je. Ob takih obdobjih meni pomaga, da imam vedno za piti poleg obroka. Da lahko "poplaknem", če je potrebno.

Vse lepo 

[majč]

hvala vsem za odgovore. Melita bila sem pri dveh specialistih: otorinolaringologu ter na slikanju požiralne poti s kontrastnim sredstvom. bilo je vse ok.

kot ssta opisali akira in nora, hrana ne gre ne naprej, ne nazaj, ne moreš ne pogoltnit in ne vdihnit. jaz z glasilkami dam od sebe glas, da zadevo rešim, me pa izredna panika zagrabi. res ne vem, zakaj je prišlo do tega. dogaja se mi pogosto, a ne vedno in to povsem napredvidljivo, lahko sem izpostavljena stresnejši situaciji ali pa tudi to ne, pa se zgodi. takrat hranjenje prekinem ali pa nadaljujem zelo zelo počasi in res hrano pred požiranjem dobesedno utekočinim. je pa situacija zelo neeprijetna. zdaj tudi tašča in moževi sorodniki vedo, da se mi to dogaja. pač tko je. mislim, da je to ena oblika tesnobe.


danes denimo se mi too pri kosilu ni zgodilo, se mi pa dogaja, da sem tesnobna tako, da ni priišlo do psihosomatike, ampak to pač čutim v prsih. imam malo slabši dan, ampak bom zvizila po svojih močeh. malo sem se že učila, malo se še bom, predvsem pa si bom nekako skušala polepšati dan s kakim poceni razvajanjem. nimam še ideje, morda že pisanje dnevnika, ko postanem za hip sam svoj najboljši prijatelj in ko čutim, da me Bog vendarle varuje. evo že tole pisanje mi je dobro naredilo. so dnevi, ko istočasno začutiš srečo - uteho in bolečino. pride pa mine, polna luna je in ta vedno mine.

upam, da ste ve draga dekleta v redu, če pa slučajno še niste, gotovo še boste. slabi dnevi pridejo in odidejo. jih vzamemo v zakup.

maja