kako iz depresije

[sivka]

Pozdravljeni,

Že nekaj mesecev se borim s kar hudo depresijo. Sedaj teče že četrti mesec odkar sem začela z AD.  Cipralex uživam  že od vsega začetka. Ker me že dolgo časa zelo muči nespečnost in se mi stanje po Cipralexu ni skoraj nič izboljšalo, mi je psihiater po dveh mesecih predpisal dodatno še Ladiomil. Po njem sem malo več spala, vsako noč pa sem imela grozne sanje. Počutje mi je zelo nihalo, kakšen dan sem se počutila malo bolje, nato spet slabše - kot na začetku. Po treh tednih mi je Ladiomil zamenjal za Trittico, na katerega se še postopoma navajam. Sedaj bolje spim, pogosto tudi sanjam, a sanje niso neprijetne. Počutje mi še vedno zelo niha. Še zmeraj mi najbolj paše mir in samota. Na napovedan obisk se moram psihično pripraviti, nenapovedani obiski me pa zelo vznemirijo. Težko se odpravim na sprehod, ne želim si srečanja z ljudmi. Pogosto me boli glava, sem omotičnain nimam nobene energije. Imam težave s koncentracijo in pozornostjo. Včasih se težave nakopičijo in kar ne vidim izhoda iz njih. Še vedno ne vidim svetle točke, ki bi mi dala voljo do življenja.
Ali kdo izmed vas uživa omenjena AD in kakšne izkušnje imate z njima?
Razmišljam, da bi poiskala še kakšno strokovno pomoč. Strokovnjakinja dr. Zdenka Zalokar Divjak je izkušena psihologinja in specialistka logoterapije. Ali se je že kdo obrnil na njo in ima pozitivne izkušnje?
Hvala.

[MP2011]

Pozdravljeni,

Že nekaj mesecev se borim s kar hudo depresijo. Sedaj teče že četrti mesec odkar sem začela z AD.  Cipralex uživam  že od vsega začetka. Ker me že dolgo časa zelo muči nespečnost in se mi stanje po Cipralexu ni skoraj nič izboljšalo, mi je psihiater po dveh mesecih predpisal dodatno še Ladiomil. Po njem sem malo več spala, vsako noč pa sem imela grozne sanje. Počutje mi je zelo nihalo, kakšen dan sem se počutila malo bolje, nato spet slabše - kot na začetku. Po treh tednih mi je Ladiomil zamenjal za Trittico, na katerega se še postopoma navajam. Sedaj bolje spim, pogosto tudi sanjam, a sanje niso neprijetne. Počutje mi še vedno zelo niha. Še zmeraj mi najbolj paše mir in samota. Na napovedan obisk se moram psihično pripraviti, nenapovedani obiski me pa zelo vznemirijo. Težko se odpravim na sprehod, ne želim si srečanja z ljudmi. Pogosto me boli glava, sem omotičnain nimam nobene energije. Imam težave s koncentracijo in pozornostjo. Včasih se težave nakopičijo in kar ne vidim izhoda iz njih. Še vedno ne vidim svetle točke, ki bi mi dala voljo do življenja.
Ali kdo izmed vas uživa omenjena AD in kakšne izkušnje imate z njima?
Razmišljam, da bi poiskala še kakšno strokovno pomoč. Strokovnjakinja dr. Zdenka Zalokar Divjak je izkušena psihologinja in specialistka logoterapije. Ali se je že kdo obrnil na njo in ima pozitivne izkušnje?
Hvala.

Mogoče bi nespečnost lahko zdravila z boljšim življenskim stilom, če ti tableti ne ugajajo. Drugače pa definitivno probaj tudi psihoterapijo... upam, da boš našla pravega terapevta zase! 

[Ribica]

Sivka,

V bistvu gre za nek "normalen" proces. Kadar gre za hujšo obliko depresije, enostavno ne gre hitro in nihanja so prisotna.
Sama imam takšno izkušnjo, bila sem v hudi depresiji s hudo nespečnostjo - v bistvu sploh nisem več spala. Ko sem pričela z AD-ji iun dobesedno štela dneve, ko bi naj minili tisti 4 tedni, da bi se začelo izboljševat, pa se še ni, sem kar obupavala.  Šlo je zelo počasi in zlo postopno. Najprej se je pričelo popravljati spanje, nato se je počasi vračal apetit, nato sem se pričela malo boljše počutiti ob večerih, ko je popustil tisti grozni, tesnobni občutek v prsih, občutek, kot da te nekdo drži za vrat in te davi. Nato se je boljše počutje premaknilo na popoldne.... Potem je bil že včasih kak dan, da je bil dober, nato pa spet dol in po nekaj dni kot na začetku.... A trend je bil na boljše. Po nekaj mesecih sem, ko sem pogledala nazaj, videla napredek, ampak vsak dan posebej pa je bil težak.
kakšno leto je moralo miniti, da sem nekako spet pričela živeti, jesti, spati, se družiti brez da sem se prisilila, si želeti kam iti....
Vem, da je hudo, zelo hudo, toda vsak dan, ko je malo boljše, je napredek. In vask dan, ko ti počutje pade, ne pomeni, da ne bo boljše, le da smo mi v tej fazi zelo občutljivi na vsak pomik nazaj v počutju. Ker se nenehno opazujemo in proučujemo. Ker nas je strah padca nazaj v brezupno počutje.

Res te razumem. Ne obupaj. Bo boljše.
Psihoterapija  je zelo dobrodošli dodatek k AD-jem. da zmoreš postopoma spremeniti tudi vedenjske vzorce, ki ti škodijo.

Drži se!

Ribica

[BOJEVNICA]

draga finka
Se popolnoma strinjam z ribico, enostavno je treba biti zelo zelo potrpežljiv in biti hvaležen za mnajša izboljšanja, moramo računati( čeprav tako včasih izgleda) da depresija in anksioznost ne pride preko noči, ampak se dolgo dolgo in počasi prikrade do naše duše kakor ena kača, ki ima hitrost polža ampak ko pa upiči potem se pa ve kako strupena je...
Veliko zdravnikov trdi ja cakajte 4 tedne ampak pri večini je res kakor ribica pravi do 6 mesecev ali celo več čakanja ampak seveda z počasnim izboljšanjem, garancija pa je 10000% da na koncu strup steče iz telesa... pa ne pozabi pomagati ad-ju, sprehodi, kaksen lep smesen film, druzenje z pozitivnimi ljudmi in veseliti se majhnih uspehov
 Vsi smo dali skozi isto kot ti in poglej nas danes kako smo veseli in pomagamo drugim kmalu boš ti tudi