Pozdravljena lostone.
se težje koncentriram, sodelavcev vedno pogosteje včasih ne razumem 'v prvo' kaj želijo od mene, čeprav svoje delo še vedno dobro opravljam, sam interakcije mi delajo preglavice, opazila sem tudi da iz ene sekunde v drugo mi začne iti na jok, a se zadržim, čez 5 minut se že smejem, čez 15minut pa spet skoraj jočem
Zdi se mi, da problem ni v tem, da se težko koncentriraš, ampak da se koncentriraš na napačne stvari. Lahko, da gre asmo za krajšo čustevno nestabilnost, ki je pogojena z vremenom, fizičnim počutjem (ki ni nujno bolezensko) in je enostavno del cikla. Noben od nas se ne počuti ves čas enako in v tem pogledu so AD-ji dejansko samo "stabilizatorji razpoloženja", kot jih stroka rada označuje.
sem se pa konec januarja že 2 krat zjokala na wcju v službi ker je sodelavec kričal nad menoj. Sumničim da sodelavci se mi zgolj smejijo v obraz, za hrbtom pa vse drugače govorijo, spet drugi trenutek se pomirim, da preveč fantaziram.
No saj si pravzaprav sama navedla najverjetnejšo razlago, ampak ne obrni tega spet proti sebi. Ko se zavrti karusel misli in čustev, ni nič več videti nerealno, razen tistega najbolj očitnega. Seveda ne izključujem možnosti, da je tvoj sodelavec navaden psihopat, ki je sposoben svoje počutje dvigniti samo na račun nekoga drugega, kot da gre za energijsko ravnotežje. A vendar se mi zdi, da je v ozadju manj dramatična realnost - morda je imel slab dan, pa ne nujno v službi, morda mu je celo žal, a je čustveno preveč zavrt, da bi to priznal, morda so sodelavci celo pristno prijazni, za hrbtom pa kvečjemu zaskrbljeni zate.
Pa pozabljam tudi spet sprecej bolj, sem decembra že bila boljša, ko so spontano izvenele vsiljive misli, s katerimi sem kar nekaj težav imela in si tudi zato poiskala novo psihiatrinjo in individualne terapije, na katere sme šla dvakrat, sedaj pa čutim da se me spet nekaj loteva, kaj mi je za narediti, a je to za ADJe, ali si naj kakšen načrt naredim ki mi bo pomagal pri motnjah pozornosti? lani in predlani so epizode poslabšanja bile drugačne, šlo je za zelo očitno depresivno fazo, tole pa je tako zabrisano v okviru, da me bega kaj točno bo iz tega ratal? pa še to, prej sem hodila spat okoli 22ure in se zbujala ob pol 5uri, sedaj hodim že okoli 20ure spati, ker ne zdržim več, in se ob 5uri komaj z muko vstanem, pa bolj sem lačna, se ne prenažiram, a rabim več manjših obrokov kot prej. lepo prosim za pomoč, vsak nasvet je dobrodošel.
Celoten zgornji odsek sem citiral, ker je pokazatelj tega, kako ti misli švigajo sem in tja, najdejo nekaj pozitivnega pa takoj poiščejo negativno protiutež. Prehrana ti štima - več manjših obrokov je točno to, kar bi vsak od nas moral početi. Izkušnja, da več spanja povzroči ciklično potrebo po več spanja je dobro znana tudi meni samemu in ni nič takega, zaradi česar bi si povzročala skrbi. Samo najdi svojo rutino, prihrani za zvečer kakšno ležerno gospodinjsko delo (ali higiensko urico, s čimer boš ubila dve muhi na en mah), zaradi katerega ne boš obležala že ob 20h, hkrati pa ne boš preveč zavlekla ure za počitek.
Poberi iz svojega posta vse pozitivne stvari in sestavi povzetek tega, kar si že dosegla oz. na čemer aktivno delaš. Ugotovila boš, da večino koristnih skrbi pravzaprav že rešuješ, vse izven tega pa je samo fatamorgana.
