ASTRAFOBIJA- strah pred grmenjem, strelami

[Anny]

Mislila sem, da sem to fobijo dala skozi... ampak se je očitno ponovno vrnila.
To noč me je ob 3h zjutraj vrgel pokonci močan grom in nisem mogla več zaspati... prijela me je panika in v mislih sem imela samo to, da me bo udarila strela. Zelo neprijeten občutek....
Ali se še komu dogaja to? Kako se sooča s tem?
 

[mamica1]

Anny, mene je tega strah že 3/4 življenja. Sedaj, ko imam svojega otrok malo manj, ker ne smem pokazati svoje šibkosti, da ne bi strahu prenesla na otroka. Kaj vse sem počela med grmenjem in bliskanjem raje ne govorim, da me res ne bi kdo imel za noro  , najhuje je pa bilo, ko sem bila sama doma s prepričanjem, da me pa v sobi brez oken ne more strela dobit  . Še sedaj pa če sem kje na poti in grmi, se ustavim in najbližji bencinski in vedrim tam, četudi samo par minut do doma in da je avto navarnejše mesto - kaj čem, strah me je 

[antonieta]

jaz tud tule...  zanimivo, da me zadeva iritira šele zadnje dve do tri leta...  sam vidim črn oblak na nebu, bi se že najraj pod pojstlo skrila...  in prov sram me je;)) 

vem da je neumno, pa si ne morem pomagat..   

[Morana]

  No jaz sem pa preživel udar strele. Tisto leto sem se nekako ukvarjal z mislijo kako je, če te udari strela in glej čudo, strele so začele udarjati zmeraj bliže. To je trajalo par mesecev. Sicer se nisem bal ampak je vse prihajalo nekako bliže in bliže. No potem se je pa zgodilo, da sem iz prve roke izvedel kako zadeva zgleda. 

Skupaj sem se spravljal kakšne pol leta ( opekline, težave s srcem,....) No, zdaj sem čisto OK. Strele se pa še vedno ne bojim . Normalno hodim v hribe, kampiram, skratka sem ogromno v naravi.

Kar te ne ubije te okrepi, mar ne? 

fajt