Živijo aleksander,
ne vem kako bi te drugače potolažila kot tako, da ti rečem, da dokler se lahko o svoji prisebnosti/norosti sprašuješ in dvomiš, do takrat si gotovo ok. Sicer pa je shizofrenija ena hujših zadev (s tem mislim na simptome) in bi gotovo imel poleg še cel kup težav, na katere bi te opozorili tvoji bližnji in daljni. Resno, če si že kdaj videl koga, ki ima takšne težave, potem bi vedel, da ni stvar samo v tem, da imaš prisluhe. To je konec koncev motnja, ki močno vpliva na čustvovanje, razmišljanje, spomin, itd, itd. Halucinacije so samo delček tega. Sam si do zdaj brez sence dvoma ugotovil, da so bili vsi zvoki, ki si jih slišal, resnični: torej gre samo za interpretacijo. Trenutno si tako občutljiv na dražljaje, si tako napet in na preži, da te vsak zvok, ki ga ne moreš v sekundi določit, spravi v paniko. To ni simptom shizofrenije

Kot si že sam ugotovil so tvoje težave drugje. Jaz bi ti predlagala, da se čim prej pogovoriš s strokovnjakom (psihoterapevtom, svetovalcem, itd). Si namreč še zelo mlad in menim, da bi bilo narobe čakat, da se ti OKM oz. hipohondrija razvije do take mere, da bo okrnjeno tvoje življenje (če ni že).
Še ena svar, ki si jo ugotovil je, da tudi ko se prepričaš, da nimaš ene bolezni, nastopi strah pred drugo. Bolezni za sekiranje ne bo nikoli zmanjkalo, pa še vsak dan odkrivajo nove. Tako da naj ti ne bo point v tem, da iščeš razlage, simptome, zdravstvene teste, ampak se posvetit temu, zakaj do tega strahu sploh pride (ali je pač kemično neravnovesje v možganih (tu pridejo v poštev zdravila), ali imaš strahove, skrbi, probleme, ki drugače ne znajo pridet na dan kot v obliki hipohondrije (tu pride v poštev pogovor, psihoterapija).
Te pa razumem, ker sem bila jaz ista, že tudi ko sem bila še mlajša kot ti in sem tudi "zbolevala" za vsemi možnimi psihičnimi in telesnimi boleznimi...