Lep pozdrav
Že ceu mesec berm forum in se tako potolažim:)
no nevem kaj se dogaja z mano, tko da upam da se bo kdo najdu v moji zgodbi
začel se je pred enim mescom, k sm šla iz faxa in sm sedela na busu. no in mi je sestra neki govorila jst sm pa kr naenkrat postala nemirna,živčna,nism mogla sedet pa vročinski val... no in sm to mau odmislila, pa je blo v redu. no potem pa pridm domov, grem pogledat rezultat od izpita- že tretjič ga nism nrdila, jokam ceu dan, kot sm nazadnje v osnovi šoli:D potem sm se nekak umirila... potem pa zvečer... sedimo na terasi s sestro pa starši.. čist lepo v izi, jst pa kr naenkrat spet dobim nekakšen napad- pa ne da nism mogla dihat, ampak tak občutk " da ne moreš več" - če me kdo razume... kr naenkrat sm postala nenormalno živčna, nism mogla bit pr meru pa sm skos gor pa dol hodila po sobi pa jokala k nism vedla kaj je z mano..pa sm misla da zrt fanta k se mi ni javu- ker k je potem še isti večer pršu do mene sm bla čist kul lepo pomirjena... no potem se mi je pa začel dogajat...ene 2 dni po tem, k sm zjutri vstala že takoj NENORMALNO živčna- nism vedla zakaj, srce mi je nabiju, slabo mi je blo( samo pogledala sm hrano pa sm misla da bom bruhala) pa pritisk v glavi, kot da bi mela srčn utrip v glavi in mi bo lihkar glavo raznesl.. no tko je blo še celih 10 dni, samo zvečer se je umiril, kot da nebi blo nč... ampak sm mami prisilila, da je spala z mano, da sm se bolš počutla:) no potem sm šla k zdravnici- kar je zame zelooooo čudn- k drgač nemaram hodt k zdravnikom, k se bojim da mi bojo kej odkril, pa rajš živim v nevednosti:D No ampak sm useen šla, pa me je dala na krvne preiskave pa so bli izvidi dobri ( bolj zdrava kot si nebi mogla bit:D sm bla kr vesela). rekla mi je da sm mal anksiozna ampak da misl da bom lepo prebrodila to, če pa ne bom bo pa potrebna kemija.
No sm šla domov, potolažena ampak še useen nesproščena, čist zategnjena v vratu pa hrbtu, nism se mogla sprostit. Pa skos sm mela občutk, one kaj pa če bom umrla pa sm zato taka, kaj če čutm da bom umrla pa mi noben ne vrjame? in spet napad panike- pritisk u glavi na polno pa sm začela že jokat pa mami govort da bom umrla. mogla mi je še ene petkrat mert pritisk da sm vidla da je use uredu kao.
no in potem sm bla že čist utrujena, brez volje, kumi sm čakala da grem spat, da nebom skos neki razmišlala, da me nebo skrbel kaj se z mano dogaja. kupla sm si tut dominor ( vem da je to samo placebo) ampak mi je nekak pomagu-vrjetno sm si dala v glavo... in mi je zginla ta vsakodnevna tresavica, pa tek sm dobila nazaj- normalno sm začela jest, pa tut prebava se je uredila:)
zdej sm recimo da že v redu, ampak sm še vedno nesproščena, kr nemorm se sprostit, zjutri se zbudim živčna, ker itak začnem razmišlat KAJ PA ČE?? kaj če bom postala depresivna, kaj če se mi bo zmešal, kaj če bom mogla v norišnco, in bom zgubila razum?! kr skos se neki sekeram in sprašujm kaj če. kot da neznam bit uredu, tut k je že kšn dan uredu takoj pomislm one useen neki ni vredu, in me zato pol stalno use skos skrbi. un občutk nesproščenosti in da neki ni vredu!!!! kok sovražm to:/
sm pa razmišlala, da sm bila vedno hipohonder, vedno sm misla da mam kšno bolezen, sm se bala smrti, in pomoje me je do takšnega stanja prepelalo naslednje: smrt soseda decembra, s katerim smo se zakon razumeli, smrt sošolke iz srednje šole-kr naenkrat, noben ni vedu zakaj ( in spet seveda jst, če je ona umrla kr tko naenkrat kaj če bom tut jst?!) in pa faks preveč stresa....
ja no, se opravičujem če sm napisala nerazumljivo, ampak se mi mudi, ker grem na morje- 7urna vožnja z avtobusom- samo upam lahko, da nebom spet z mojim razmišlanjem dobila kšn panični napad pred vsemi:D vesela bom kakršnegakoli odgovora, in se stokrat boljš počutm k sm dala vse to vn iz sebe! lepo se mejte in čimmanj skrbi:)
