končno sem se opogumila

[niki11]

Pozdravljeni!

Do sedaj sem vas samo brala,sedaj pa em se odločila,da tudi sama kaj napišem,čeprav še sam ne vem,kaj.
Vglavnem 14 dni nazaj me je zagrabila panika-začela sem hitro dihati,nisem prišla do zraka,mravljinci po celem telesu.Mož je šel ravno na sestanek,ko sem ga poklicala,da ne morem dihati.tašča je prhitela v hišo,kliala rešilca,zdravnik ke po telefonu naročil,naj diham počasi v vrečko.Preden je rešilec prišel(bilo je ravno na dan stavke),se je vse skupaj umirilo.Zdravnik ni ničesar ugotovil,je pa naročil,naj mi osebni zdravnik pregleda ščitnico.Ščitnica zdrava,mi je pa takoj rekel,da so to živci-služba,majhni otroci,dom,ravno prebolela bolezen in se telo upre na tak način.da znak,da rabi pavzo.
Od takrat naprej vas berem in sem dobila nekaj dobrih nasvetov,preden me začne grabiti panika-počasno dihanje,šetje od 100 do 7,preusmerjanje misli,..
Imam pa sedaj obupen strah pred zdravili.Takrat sem namreč jedla ravno antibiotike,ker sem prebolevala bronhitis in sem mislila,da je reakcija nato,čeprav mi je ostala za pojesti samo še 1 tableta.Lekadol še lahko pojem,za ostalo,pa me začne grabiti panika.Občasno se mi pojavi urtikarija,ki je tudi posledica strea in ne upam vzeti claritina,ki mi je do sedaj vedno pomagal.Kako naj premagam ta strah?
Odkar imam moža in otroka,sem postala resnično močna oseba,a sedaj me pa kar naenkrat vse vrže iz tira.
Sem hčerka bivšega alkoholika in še par let po tistem,ko sem se odselila,sem se ponoči zbujala v strahu,da je oče pijan padel v veži,pa je v resnici samo tašča vrata zaprla v sp.nadstropju.
Pa da še malo napišem o sebi:stara sem 34 let,srečno poročena,mož me razume,mi pomaga:maljši sin bo čez 1 mesece star 4,starejši pa čez 2 meseca 7. S starejšim imam precej dela,je v 1.razredu in ima govorno-jezikovne težave in sva oddala vlogo za dodatno usmerjanje za dodatno učno pomoč.Vsak pravi,pa saj je v 1.razredu,da je isto kot v vrtcu,a za mojega sina ni to.Je treba veliko dela in živcev,ker je neverjetna trma.
Se opravičujem,ker sem napisala cel roman,a sem morala malo dati iz sebe

[Smokyboy]

Zdravo,

prepričan sem, da tvoj napad nima nobene neposredne zveze z zdravili in je tvoj strah glede tega povsem odveč. Otroštvo z alkoholikom, ki ti je pustilo očitne travme (posledice so trajne, četudi se sedaj več ne zbujaš v paniki) in stres, ki ga sicer le bežno omenjaš, sta tisti stvari, na kateri se je potrebno osredotočiti. Se je v bližnji preteklosti zgodil kakšen posebno stresen dogodek, zaradi katerega so se ti pojavile negativne misli, ki se jih moraš sedaj otresati (pišeš o preusmerjanju misli - s česa pa? s telesnih znakov? Ti so pri paničnih napadih običajno posledica ekstremnih čustev, ta pa posledica negativnih misli, ki se pojavijo zaradi napačnih mišljenjskih vzorcev kot odziv na stresne dogodke).
Glede tvojega vprašanja o premagovanju strahu je moje mnenje naslednje - pri nekaterih to izzveni samo od sebe - če boš nekajkrat brez posledic vzela claritin boš prišla do edinega logičnega spoznanja, da je strah odveč. Kolikor vem je osnovna metoda premagovanja fobij v kontroliranem soočanju z njimi. Če se ti bo zdelo, da tega ne zmoreš sama, bo bolje, da poskusiš s strokovno (t.j. psihiatrično pomočjo).

[Pikicaaa]

Ohh kje pa, če misliš, da je to cel roman si preberi mojega (za tolažbo), ker moj je bil pa 2x celovečerec Malo za šalo 
Tipična panika. Podrobnosti boš že raziskala sama oz s pomočjo zdravnikov, vendar kar se tiče tablet je joooj. Tudi sama sem imela ta problem. Ena anksioznost na drugo, panika ena za drugo...pri hrani sem vedno mislila, da bom doživela alergijski šok, ker sem bila rahlo alergična na določeno snov in sem morala prebrati vse kar piše na embalaži. Če sem stvar že pojedla pa se je izkazalo, da je ta snov noter je bila panika, pa čeprav mi do zdaj nič ni bilo, tja in sem napihnjeno črevesje to je pa to. Tako, da sem se že bala hrane in jedla samo "zdravo" Počutje je bilo posledično boljše, strah pa vseeno vsakič ko sem se malček pregrešlila (zakaj ne upoštevam pravil??). Vsaka najmanjša sprememba na telesu, počutju,... strah. malo me je bolelo grlo...strah...  in enako s tableti. Kaj te lahko jem s temi, kaj naredijo teli, kaj če dobim reakcijo na tablete, zakaj je meni tega treba jest?? Pa sem vedno lahko pojedla lekadol, potem pa naenkrat strah še pred tem. "Ker ima grozen okus" že to je bil razlog  Norišnica! Bala sem se tudi že šumečih tablet oz vitamisnki pripravkov, še cedavita je bila grozna, ker da slučajno ne bom imela preveč vitaminov v telesu, ker od tega lahko umreš. (mi je enkrat nekdo rekel). Tako, da ali hrana ali tableti ali vitami pri vsem sem čustila strah. Pa sem vseeno mogla jest in tablete in hrano in kakšen čaj ali vitaminček. Nevem kaj vse to sproži, pri meni vrjetno preveč branja o tem in onem..ahhh
Tega je bistveno manj oz skoraj nič, čeprav kdaj in kdaj sem še vedno skeptična. Razloga zakaj nimam več take panike pred tabletam in ostalim nevem, po pravici,...vrjetno zato ker sem doživela hujše obdobje predkratkim in zdaj razmišljam o drugih rečeh.
Tako, da nasveta zate nimam, imaš pa mojo podporo, da uspešno rešiš težave in odpraviš nadlogo. 

Zmoreš!