moja zgodba

[viktorija]

spoštovani vsi tukaj!
ker vidim, da ste po naravi zelo dobri poslušalci tukaj gor, bi pač rada povedala svojo zgodbo,čeprav sem iskala način pod katero rubriko jo dati. tudi jaz trpim za tesnobo in depresijami.da povem:stara sem 29 let. pred 2 letoma sem spoznala čudovitega, osamljenega, in zelo čustvenega sedaj 34-letnika.po mesecu dni sem izvedela da je poročen in oče 2 otrok.v tistem času sem sama šla skozi pekel,po 8 letni ločitvi od bivšega fanta in neznanih izpuščajih po celem obrazu,sem se komaj pobrala, zahvaljujoč njemu(naslovila ga bom kar z B.)torej,B mi je opisal celo situacijo-že v mladih letih je trpel nasilje pijanega očeta, nakar je po ločitvi ta oče bil zamenjan z očimom,ki ga je spet tepel.pri 15 letih je zapustil dom in se skoraj zdravil s tabletami.potem je spoznal svojo partnerko s katero se je poročil in imel 2 otroka.pri tem se je krepko uštel,da je prišel na bolje,kajti izkazalo se je,da je partnerka "ničvrednica".poročen je bil 12 let.ko mi je povedal svojo zgodbo sem zajokala z njim.nenehno mi je zatrjeval,da takšnega angelčka še ni srečal,in da mi ni povedal,ker me ni hotel izgubiti-iskal je način,kako povedati.v kratkem času se je ločil,vendar je kljub temu skrben oče.preselila sva se skupaj,v stanovanje in si delila stroške najemnine ipd.otroci so bili vsak teden na obisku.spoznala sem,da je izredno čudovita oseba,zelo čustvena.vendar sem mu jaz oteževala življenje.nenehno sem namreč pakirala,in hotela oditi od njega,ker sem čutila, da se ne zna prav pogovarjati.nekje je skrival tisto,kar bi se moralo rešiti s pogovorom.vem,solze so mi potem povedale,da misli resno...jokal se je celo na grobu pokojne babice in mi prisegal večno ljubezen.jaz sem se čutila dolžna mu stati ob strani in mu pomagati.vendar je prišel trenutek,ko sem na internetu zasledila nekaj,kar bi vsakega pahnilo v dvome....oprostila sem mu tudi to,saj je sredi noči držal najino sliko v rokah in se tresel,me prosil naj ostanem in podobne stvari..in sma šla naprej.potem je nekje čez slabi 2 leti prišla znanka H.,s katero je želel obdržati stike.ta H.mu je nenehno pošiljala sporočila,kar pa jaz nisem več prenesla in sem šla.tokrat za res.H je imela še 2 otroka in nekajkrat bila tudi na znani psihiatriji.v tednu dni moje odsotnosti je z njo začel razmerje,bila je praktično že priseljena pri njem.ko sem prišla k njemu,me je skoraj zadelo.vztrajno mi je zatrjeval,da sem jaz skoz pakirala in mu hotela oditi,zato je iskal primerno partnerko,s katero bi delil svoje življenje.že 5 mesecev je tega,ta dva sta se razšla pred 4 meseci.torej mesec dni po mojem odhodu.sedaj si je našel drugo,ker se išče.to vem,ker sva na vezi.nikakor ga ne morem pozabiti,ne glede na to kam obrnem glavo,vselej mi je na mislih le on.vse tiste stvari,ki sva jih počela,vse noči in najin čudovit začetek ne morejo izbrisati vsega slabega.tudi jaz sem v tem času našla prijatelja,ampak do njega čutim le prijateljstvo.je pa zanesljiv in vreden zaupanja.spoštovani,ki ste to prebrali, sama se nimam za kdove kako pametno,sem sicer visoko izobražena,marsikdo ki me pozna mi reče, da sem rojena za nekaj večjega.a kako naj vse to pozabim?to se ne da izbrisati,ostala bo brazgotina, ki me bo vedno spominjala.razum mi pravi eno, a srce je še zmeraj pri njem.tako tudi pravi on,B, da me ljubi in da bo moje srce ostalo vedno pri njem. po eni strani ga razumem,po drugi strani, pa si želim partnerja, ki mu lahko zaupam.pred časom sma bila na tem,da ponovno začneva.a le kako-razum,srce....sem razpeta na križu,med dvema ognjema....hodim nad vulkanom,ki bo vsak čas izbruhnil...vsak dan te preklete misli,kako bo,prihodnost je le ena...življenje tudi...in tako močna ljubezen? tudi....
hvala,da ste me prenašali...

[Mačica]

Najprej dobrodošla na forumu Viktorija!!

Sama sem imela podobno zvezo. Pet let sem živela s fantom, s katerim sva imela uničujočo zvezo, kot jaz temu pravim. Uničujočo zato, ker sva drug drugega uničevala, hkrati pa nisva mogla ne upala iti narazen (takrat sem mislila, da zaradi velike ljubezni, danes pa vem, da je bila to samo obojestranska odvisnost in strah pred samoto). Iz danih podatkov, se mi zdi, da ta moški ni sposoben prave ljubezni, ampak je pomoje odvisen od odnosov in ne zdrži biti sam, zato si kar naprej išče ženske, takoj ko začuti, da bi zveza, ki jo ima lahko propadla. Moje mnenje je, da dokler ne bo "poštimal" par stvari pri sebi, ni sposoben za pravo zvezo.
Pri tem mmu ne moreš pomagati ti, lahko samo SAM, ko oz. če bo spoznal, da ima problem.

Malo pa se tudi vprašaj, če te res vleče k njemu nazaj ljubezen, ali pa občutek dolžnosti!
Sama sem ostajala z mojim bivšim, zardi občutka dolžnosti. Tako zelo me ima rad in tako zelo me potrebuje, (ženske obožujemo ta občutek, da smo nekomu zares potrebne) pa saj zna biti tako srčen in dober do mene... Tako je bilo vsakič, ko sva nehala ali skoraj nehala. Dolgo sem rabila, da sem ugotovila, da ga z mojo ljubeznijo in bližino ter z nasveti in nasploh pomočjo v vseh pogledih, ne bom mogla spremeniti. To lahko stori le sam!!!

Sploh pa tudi, če ni pri tebi občutek dolžnosti tisti, ki te vleče nazaj, temveč ljubezen, kakor ti temu praviš, ti morem povedati, da kakor si ti opisala vajino zvezo, ni zvenelo kot prava ljubezen.

No, toliko od mene. Upam, da nisem preveč "pametovala". To so pač moje izkušnje in spoznanja, do katerih sem mukoma prišla.

Lp Mačica

[viktorija]

hvala mačica, tudi jaz sem prišla do istega zaključka, pa ne zato, ker se bojim biti sama, to ni razlog, razlog je mogoče v tem, da naju vleče skupaj kot magnet, ne glede na to kako se obrne. je pa res, najti se mora on najprej sam, pri tem mu živ bog ne mora pomagati... a najti se moram tudi sama. pred sabo imam čudovito kariero, vendar občutek, da ne bo ob meni on, je res žalosten. vse imamo, a šele ko nekaj izgubimo, se potem zavemo, kaj smo imeli.
lep pozdrav

[viktorija]

moram pa povedati še eno.pred njim sem res bila 8 let v vezi,mislila sem, da je to ljubezen, v času ko sem bivšega prebolevala,je prišel on in sem zacvetela-spoznala sem, da je to ena in edina strast in tako močno čutiš samo enkrat v tem prekletem življenju-vsaj jaz. mogoče ga tudi za to ne morem izbrisati. z njim sem imela pravo strast,živela sva,skupaj cvetela,hotela imeti otroke in skupno prihodnost....vsega tega ne pozabiš...nikdar..
 

[jazzjazz20]

tudi sama sem mislila, da te velika ljubezen, strast lahko obišče v življenju samo 1x...da si lahko samo 1x dobitnik te tombole...pa sem se uštela....hvalabogu!

[milina]

Draga Viktorija, bodi srečna, da si ljubila, ljubiš in si ljubljena v vsakem trenutku, pa ni važno od koga,  kajti ločenast med nami je zgolj iluzija.....v življenju te bo potegnilo tja, kjer je tvoja življenjska lekcija, kjer je tvoje veselje, radost in tudi nekaj bridkosti, vedi pa, da življenje v vsakem trenutku poteka optimalno...življenje je čudovito, naj te spremlja sreča, zaživi, bodi radostna, lep pozdrav.....

P.S.:nekaj strani za modrenje duha, seveda, če imaš navdih in čas za poglabljanje, meni so hude:

http://www.prisluhni.si
http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/    (greš na znanost in duhovnost-levo, spodaj so članki)
http://www.keter-sp.si/

[viktorija]

ah ja,no, saj bo, enkrat, bom pustila času da opravi svoje
pozdrav

[spomincica]

Viktorija!

Če hočeš sama sebi dobro, prekini vse odnose in najprej razčisti sama s sabo - zgodbe Lesi se vrača so pretežke in preveč boleče. Če sta za skupaj, potem vama ne bo nič ušlo, če pa nista, potem pa ne zgubljaj dragocenega časa. Jaz sem izgubila več let in ti povem, da bi tokrat ravnala čisto drugače - a žal je res, da redko verjamemo drugim in rajši sami preskušamo.

Vso srečo.

[viktorija]

vem spominčica, ko se razideš imaš pač samo bivšega v mislih, na sebe in na svoje življenje "praktično" pozabiš. saj pravim, čas bo opravil svoje, imam kar nekaj načrtev za prihodnost, in to je tisto, kar me sedaj drži pokonci-sicer pa življenje je res prekratko, da bi ga ne uživali..kar bo pač bo a ne?
hvala

[Aslan]

vem spominčica, ko se razideš imaš pač samo bivšega v mislih, na sebe in na svoje življenje "praktično" pozabiš.

V takih momentih se vprašaj:
Ali je vredno, da svoje misli (s tem tudi čustva in počutje) namenjaš NJEMU.
Ima to kak smisel?
Ali to pozitivno vpliva nate?

In začni drugače..načrtno drugače...
Ko se zalotiš da razmišljaš o njem - začni raje razmišljat o sebi, o svoji prelepi prihodnosti....
In po kakem mesecu dni to že pride v navado....

Če preteklost podoživljamo danes, nam zmanjka časa da živimo danes, tukaj in zdaj.
Medtem ko karkoli počneš se potrudi, da si tudi z mislimi pri stvari..naj misli ne tavajo v preteklost...

Volja in vztrajnost se obrestujeta.

[viktorija]

ja aslan, imaš prav, kjer je volja je tudi pot. samo voljo treba poštimat in bo
hvala za lepe besede.
p.s, sem te kar označila za moškega-brez zamere 

[diamant]

Čav Viktorija!Življenje je samo po sebi dar,ko se rodiš se vse začne nekje znova.Takrat se začne tvoja pot v življenje,čeprav še v tistem obdobju nemoreš vplivati na marsikaj...vendar si še takrat neobremenjena in tvoje srce ne pozna razočaranja,trplenja in stiske.Vse to ti je prizanešeno.In greš naprej skozi življenje...pride trenutek ,ko tvoje srce zadrhti ob prvi ljubezni.In začneš spoznavati smisel življenja...smisel poti skozi življenje.Takrat vse staviš le na ljubezen,vse ostalo je morda na stranskem tiru.Ko pa zadeneš ob čeri trpljenja zaradi ljubezni,začneš razmišljati,da še ob tem obstajajo ostale vrednote...zaupanje...iskrenost...razum evanje.Te dajejo tvoji poti skozi življenje še dodatni smisel.Vendar kot vemo,da so na vsaki poti ovire,tudi padci...tudi ljubezen zna človeka spraviti na kolena.Takrat mogoče največja preizkušnja...ni umetnost,ko pademo,umetnost je se dvigniti in nadaljevati pot.Skozi vse to ,se ti nabere ;kilometrina;ki ji rečemo življenjske izkušnje.In te izkušnje ti bodo veliko pomagale na tvoji poti,ti pomagale narediti določene ovinke  v določenem času.In nikdar pa neveš,kdaj in kako in iz kakšnega razloga se ti kdo zopet pridruži na tvoji poti.In takrat zopet dobi tvoje potovanje nov smisel.In na koncu misel oz. stara modrost:sploh ni važen cilj-važno je potovanje samo!Srečno pot-naprej skozi življenje. 

[viktorija]

se strinjam s teboj diamant.. a moraš vedeti eno-jaz sem se zaljubila v najbolj težkem trenutku v svojem življenju, potem se mi je obrnilo vse na glavo...
ne samo da njega ne (bi) mogla pozabiti, tu je še vse drugo, čemur se reče spomini, in v njih se utapljam prav vsaki dan....
itak pa vedi, spoštujem tvoje mišlenje