Živjo!
Pišem po enem letu, da vam povem lepe novice, in sicer, da sem prebrodila težave, in da sem spet oseba, ki sem bila, preden se je vse skupaj začelo. In da vam s tem vlijem upanje, da se da vse težave premagati!
Rada bi se zahvalila vesniv, in Onixu, ki sta mi s svojimi pozitivnimi besedami pomagala in me hranila z upanjem, ko sem to najbolj potrebovala
Res ne morem izraziti z besedami, kako zelo sem hvaležna, da sem naletela na vaju.
Tistim, ki se bojujejo z anksioznostjo, bi rada rekla, da se da neprijetne misli premagati, in da ne smete nikoli obupati v boljši jutri!
Tudi jaz nisem vedela kako se bom potegnila iz tega sra*ja, vendar je postopoma vse skupaj zbledelo. Verjela sem vesninim besedam, da če ni že od nekdaj tako, da tako tudi vedno ne bo - bojevala sem se proti misli, da nikoli ne bo boljše, ter se raje osredotočila na veselo misel, da bo nekoč minilo. Upoštevala sem nasvet, da se naj zaposlim, odmislim svoje misli saj so nepomembne; močno sem se oklenila Onixove misli, da VSI ljudje razmišljajo o teh stvareh, da pa jih le mi pretirano obravnavamo in jih sprejemamo kot problem.
Spomnim se vseh svojih nebuloz, od tega da živimo na Zemlji, da smo mi kar ljudje, da imamo noge.. kako sem razmišljala o tem, da lahko kar vidim stvari okoli sebe in iz nekega razloga je bila to neprijetna misel; osredotočanje na prijateljev obraz, in misel na to, da ga sploh ne poznam; verbalno pogovarjanje v mislih, ki me je prestrašilo bolj kot karkoli; pretirano premišljevanje, in strah pred besedo 'mislim'; neprijetne ideje o poškodovanju bližnjih... Ubistvu razmišljanje o vsem tistem, kar sem vedela, da naj bi bilo nesprejemljivo. Oziroma, razmišljanje o stvareh, za katere sem predvidevala, da o njih razmišljajo nenormalni ljudje. Konstantno strašenje same sebe.
Moji nasveti bi bili:
- razmišljaj o čemerkoli želiš. Če pač pomisliš (kot sem jaz), da bi poškodoval koga, je to le misel. Veš da tega ne boš naredil.. zakaj bi se torej sekiral? Je le ideja. Nasmehni se njeni neumnosti. Zakaj bi se obremenjeval z vprašanjem 'zakaj si na to pomislil'? Pač si. Gremo naprej.
- ne pusti si razmišljati 'Kaj pa če bo vedno tako?', temveč se spodbujaj z mislijo, da veš, da bo nekoč minilo. Pozitivno razmišljanje je the way to go, tudi če se ti zdi, da 'ne znaš' več pozitivno razmišljati. Definitivno znaš
- sprejmi vse svoje misli. Če te skrbi, da ti bo npr. odpovedalo srce - Hmm, še vedno ni odpovedalo, je tako? Predstavljaj si, kaj bi ti odgovoril terapevt. Bodi sam svoj terapevt.
- če se sprašuješ neprijetne misli v smislu 'Kaj če...', si postavi vprašanje na drugačen način: 'Pa kaj če...' - že to bo povzročilo zasuk v tvojem razmišljanju.
- vedi da nisi sam. Vsi ljudje razmišljajo o stvareh, ki se tebi zdijo napačne, in so ljudje, ki tako kot ti, mislijo da so napačne.
- zamoti se. Čeprav se sliši nemogoče, je, tako kot je rekla vesna, tako zelo enostavno. Če se lahko osredotočaš na svoje misli, se lahko tudi na kaj drugega. Poskusi! Začni brati knjigo. Če ne gre, pojdi reševat križanko. Če ne gre, pojdi na sprehod. Poglej komedijo. Važno je da se trudiš, in nekoč ti bo uspelo.
- govori o svojem problemu. S prijateljem se lahko skupaj smejita neumnosti tvojih razmišljanj. Problem je v dajanju neznosne težkosti svojim mislim. Glej na njih kot na nekaj smešnega, saj to tudi so.
- počni stvari, ki te veselijo.
- vesnin nasvet: Začni jutro brez razmišljanja. Ustani, pojdi pod tuš, pojej zajtrk, vzemi knjigo v roke. Če je bilo to nekoč enostavno, bo spet postalo enostavno.
- vedi, da bo minilo! Misel, da imaš problem, bo minila. Neprijetne misli bodo minile. Kot je rekla vesna: če nimaš teh misli že od zmeraj, potem tudi ne morejo biti večno s tabo.
Skratka: glavo gor, veliko pozitivnega razmišljanja, in vedenje da vsi lahko premagamo težave
Upam da bo komu pomagalo.
Lep pozdrav,
Omni
