Analitska terapija - na kratko

[koklja]

Da razširimo naše znanje, sem prosila našo sodelavko dr. Ilinovo, da nam nakratko pojasni značilnosti analitske terapije.


Analitsko usmerjeno in razvojno analitsko psihoterapijo je težko na kratko opisati, kajti gre za zelo kompleksen terapevtski pristop, ki obravnava osebo večplastno pri čemer terapevtski faktorji delujejo na različnih nivojih.
Če zelo poenostavim, navedene psihoterapevtske metode posvečajo veliko pozornost preteklim izkušnjam osebe, predvsem iz obdobja odraščanja, ker te zgodnje čustvene izkušnje pobarvajo naše doživljanje  in pomembno vplivajo na naše odzivanje in ravnanje v sedanjosti. Čustvena predelava zgodnjih travmatičnih izkušenj je predpogoj za to, da se lahko pretekle boleče izkušnje in vsa čustva, ki iz njih izvirajo in ki naše doživljanje ter odzivanje na nezavednem nivoju usmerjajo, odložijo v »spominski arhiv« in s tem prenehajo biti gonilna sila našega življenja »tukaj in sedaj«.
Ob predelavi preteklih izkušenj v terapevtski obravnavi veliko pozornost posvečamo analizi aktualnih življenjskih dogodkov na vseh nivojih (mišljenja, čustvovanja in odzivanja), ter skušamo razumeti povezavo med današnjim doživljanjem aktualne realnosti in izkušnjami iz preteklosti, kajti prav nepredelane čustvene vsebine iz preteklosti pogosto bistveno izkrivijo doživljanje sedanjosti in pogojujejo naše odzivanje v skladu z njimi (nepredelana traumatična čustva iz preteklosti pogojujejo nenehno »preigravanje« le teh tudi v sedanjosti, ki s temi časovno oddaljenimi čustvenimi izkušnjami pravzaprav nimajo nobene povezave). Z analizo teh povezav  ugotavljamo skladnost našega doživljanja in odzivanja z realno situacijo, ker šele razbremenjeni nakopičenih čustev iz preteklih bolečih izkušenj bomo  zares sposobni  odzivanja v skladu z realno situacijo in v skladu sami sabo. Te ugotovitve ob pomoči terapevta pomagajo klientu graditi nove, bolj ustrezne vzorce odzivanja. Cilj terapije je sprememba, ki omogoča osebi odzivanje ustrezno objektivni realnosti in v skladu samim sabo, kar posledično izboljša kvaliteto življenja obravnavane osebe.
Za uspešno vodenje terapije je poleg dobre educiranosti terapevta nujna tudi visoka motivacija klienta, njegova vztrajnost ter pogum, da se sooči s svojimi bolečimi potlačenimi čustvi.
Ob upoštevanju individualnih razlik med nami, menim, da ni dobrih in slabih terapevtskih metod temveč le različne, kar človeku v stiski omogoča, da izbire tisto, ki mu najbolj ustreza. Kakršnakoli uravnilovka bi le zmanjšala pestrost in bogatstvo našega življenja in nas oropala možnosti izbire.

Biserka Ilin, dr.med.spec.psihiater, pedopsihiater, psihoterapevt

[scorpion]

Jaz bi le dodal...velikokrat slišim ljudi, ki trdijo:"Treba je živeti v sedanjosti..tukaj in zdaj!" Če pa pogledaš njihovo življenje pa vidiš, da se jim kar naprej dogajajo iste situacije, ki jih delajo nesrečne. Ljudje živijo v iluziji, da živijo v tem trenutku...lep pirmer so vsiljive misli....nenehno te obvladujejo misli, ki nimajo nobene veze s sedanjostjo....

Analitsko terapijo, zelo na kratko, razumem v smislu osvobajanja od čustvene ječe preteklosti, ki ti onemogoča, da bi polno živel v sedanjosti...

"Če hočeš, da roža raste, jo zalivaj pri koreninah, in veje, listi in sadovi bodo pognali sami od sebe.."

[Aslan]

...velikokrat slišim ljudi, ki trdijo:"Treba je živeti v sedanjosti..tukaj in zdaj!" Če pa pogledaš njihovo življenje pa vidiš, da se jim kar naprej dogajajo iste situacije, ki jih delajo nesrečne.

Scorpion živeti danes, tukaj in zdaj še ne pomeni, da nimaš "prtljage" s seboj iz preteklosti.

Sama vidim razliko le v tem, da nekdo prtljago pregleda.
(skupaj s psihoterapevtom naprimer ni pa nujno)
Tisto kar je uporabnega nese naprej, kar je nesmiselno - zamenja z bolj smiselnim in koristnim.
In gre NAPREj...(seveda je to proces zorenja in ni stvar z danes na jutri)

Drugi pa stalno jambrajo kok je ta tovor preteklosti težak...vsem razlagajo, da kok bi oni lažje hodili,
pa revčki ne morejo, ker imajo ta težek ruzak s seboj....seveda oni nič krivi pri tem...ruzak so jim itak drugi napolnili.

Stvar odločitve je ali boš živel DAN, ki ti je dan s polnimi pljuči.
Ali pa ga boš preždel...in jambral nad bremeni preteklosti....

Ta preteklost je MINILA forever....in sami jo oživljamo....ker premlevamo na nezdrav način.

Psihoterapija v to smer ja, seveda, saj mora pacient prepoznat vzroke svojega vedenja v sedanjosti.
Samo prej ali slej se bodo ti vzroki, vedenjski vzorci preteklosti začeli SPREMINJAT,
zato da boš TUKAJ in ZDAJ funkcioniral brez bremena.

[scorpion]

Sej ne vem ali se tolk razlikujeva v mišljenju, Aslan...

Jaz samo potrjujem tisto kar pravi Janov (in očitno ne samo on):"Kdor ne preživi svoje preteklosti je obsojen na njeno ponavljanje"..za to trditev imam ogromno dokazov v ljudeh okoli seb, ki se vrtijo v začarih krogih..nenehno jamrajo nad svojimi partnerji, na nesrečo, nad otroci, nad življenjem..itd..

Analitsko terapijo podpiram v tistem delu ko pravi, da nepredelane vsebine nezavedno prenašamo v sedanjsot oz. NEZAVEDNO živimo svojo preteklost v sedanjosti....terapija ti naj omogoči, da zavestno spoznaš, da je tisto preteklost..to sedaj pa sedanjost.....da nisi več GNAN od svoje pretreklosti...

[Aslan]

Sej ne vem ali se tolk razlikujeva v mišljenju, Aslan...

Se ubistvu ne, to sva že ugotovila.

[Optimist86]

Vprašanje: Koliko se to razlikuje od originalne Freudove psihoanalize? A je manj intenzivno? Ker, kakor jaz vem, klasične psihoanalitične seasne potekajo kake 4x na teden.

[scorpion]

ja...in imaš tisoč uvidov pa še po letih terapije iste simptome...

[pticka]

Js sama hodim na sistemsko terapijo, pa mi je všeč. Res delaš na sedanjosti in na tenutnih, akutnih problemih.

[zainfo]

PozdravIjeni

RazmišIjam o odIočitvi za 4 krat tedensko kIasično psihoanaIizo, pri svoji dosedanji terapevtki v Ij.

Po dveh Ietih 1 krat tedensko, to sicer znatno poveča stroške (samo pIačniško)

zanima me če ima kdo izkušnje s to metodo. ?

GIede na to da naj bi trajaIa vsaj 2 Ieti, se mi zdi veIika investicija vase.

RazIog: PonavIjajoče se depresije, kIjub uspešnosti nezaupanje vase in težave z vzpostavIjanjem razmerij...

[aklam]

Živijo,

prosila bi za priporočilo ali vsaj informacije o analitikih v LJ. Poskušam priti v stik z dr. Lunačkom in dobivam informacije, da je zelo zaseden.

Osebna zdravnica me je poslala na urgentno, tam pa so mi rekli, naj si izberem psihiatra in psihoterapevta.

Hvala in LP.

[voila]

Vse to o koristnosti terapij je res. Marsikaj uvidiš, prepoznaš napačne miselne vzorce, naučiš se raznih tehnik reagiranja na določene situacija itd.

Ampak:  ko to spoznaš in se znaš obvladat v situacijah, ko si čisto na realnih tleh, ko se ti zdi, da postajajo tablete moteče, ker si toliko OK in misliš, da boš brez njih postal še bolj dobro, kot si,  jih postopoma, najprej s strahom, potem pa pogumno opustiš. In nekaj tednov še vse štima. Pride dogodek, ki te spravi iz tira, pa ne naenkrat, kot bi strela udarila, ampak počasi. In ker si poln samozavesti boš seveda šel čez to. Stanje se ti slabša, ampak kar misliš, da bo minilo. Vse gre kot bi domine podiral. Dokler na koncu ne padeš v grozljivo stanje anksioznosti, tesnobe, panike, ki te paralizira in nisi sposoben opraviti preprostih stvari.  Najhuje je pa to, da ko ponovno doživiš to sranje, veš, da to nisi ti, da to niso realne misli - pa ne moreš storiti NIČ. 
Zakaj?  Očitno gre za resne nepravilnosti delovanja naših možganov.  Vzroka ne ve pa nihče. Zdravila mirijo simptome in pomagajo obvladovat situacijo.
Zelo sem razočarana nad svojim relapsom. Slab primer, pa vseeno: shizofrenija ni ozdravljiva - a anksioznost pa je?!
Nihče pa nima jajc, da mi v obraz reče, da sem nevrotik

 

[voila]

...nadaljujem.... ki brez tablet ne sploh ne more optimalno funkcionirat. Prepričana sem, da so tudi organski vzroki, moje telo ne funkcionira tako kot treba. Bog ve, kakšne so lahko nevidne okvare na živčevju, morda tudi vidne (niti ne vem, kaj se da opaziti s temi CT in MRI), ampak do pojasnila verjetno ne bom prišla.
OK, vsa osvojena znanja iz terapije, ki jih še obiskujem, bom s pridom uporabljala še naprej. Mnogim drugim znam svetovat in pomagat, meni pa žal nihče ne more.  Pa niti ne pomislim, kdaj naj spet pričnem opuščati AD-je.
Oprostite, vsega mi je dost