kaj je z mano? =S

[nayaa]

vsem en lep pozdrav!
malo sem brskala po internetu in ko sem naletela na vaš forum se se odločila da vam tudi jaz pišem.
torej sem študentka stara 22 let in že kar nekaj let se mi po glavi rojijo misli take in drugačne, če bi pisala romane verjamem da bi lahko postala najbolj uspešna pisateljica kar jih je. v glavi sestavljam zgodbe, tako nemogoče da jih niti sama ne razumem. torej k problemu. v glavi imam vsak dan neko čudno črno misel. najbol je prisoten stavek KAJ PA ČE??? ( kaj če imam raka, kaj če moj fajn umre kaj bom potem)
moram reči da so misli zelo moteče, da mi morijo dan za dnem.
preko poletja sem delala v nekem podjetju kjer smo pakirali razne stvari, in seveda od dela sem imela kakšen žul tu pa tam kakšno ranico, sodelavka ki je delala zdraven mene se je porezala na kartonasto škatlo, res malo površinsko, ko sem jaz to videla sem se začela sekirati da sem slučajno prijela njeno kri, potem se ves čas gledala dlani če so na njih mogoče sledi njene krvi, imela sem v mislih to da se bom od nje dobila virus hiv (seveda dvomim da ga ima, kri na sebi pa tudi nisem opazila). pustila sem službo, hvala bogu se je takrat že začelo novo študijsko leto. ampak v glavi imam še kar to da sem se okužila s hivom da bom umrla, da sem okužila tudi svojega partnerja.
ko se en problem reši se pa pojavi drugi. fajn je imel modrice po telesu,(zdaj vem da zaradi dela) takoj sem pomislila da je zbolel za levkemijo poslala sem ga na vse preiskave in izvidi so bili vredu amapk v glavi sem imela sam to da bo on umrl da bom ostala sama.
zaradi tega sem velikokrat slabe vole...nimam vole do učenja čeprav imam na faksu zelo dober uspeh.

razmišljala sem da bi odšla do osebnega zdravnika,da me napoti kam naprej. ampak najprej sem hotela nekomu drugemu se zaupat zato sem se obrnila na vas.


lepo vas pozdravljam

nayaa

[Arwen]

če kaj pomaga, nisi edina http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,9362.0.html malo pobrskaj po forumu in zagotovo najdeš odgovor na svoje vprašanje

[trzinka]

nayaa, pozdravljena


takole bom povedala laično, temu tvojemu strahu in vsiljevanju nerealnih misli se reče anksioznost....Sama imam tudi podobne strahove, posebno pred neozdravljivimi boleznimi (rak, infarkt, HIV, levkemija.......), ki pa sem jih več ali manj postavila na realna tla s pomočjo ADja in psihoterapije.
Tile naši strahovi izvirajo ali zaradi določenega miselnega vzorca vcepljenega od staršev že v otroštvu ali pa se je kaj podobnega že zgodilo tvojim najbližjim.....pa vse to nase preneseš...
Mene je ta strah zelo ohromil, da sem posledično padla v depresijo, še prej pa s paničnimi napadi. V kolikor lahko v življenju normalno funkcioniraš, ne potrebuješ zdravil, ti pa priporočam kognitivno vedenjsko terapijo, ki ti pomaga pri prepoznavanju in preusmeritvi napačnih miselnih vzorcev.

Vse to se da rešit z veliko volje in vztrajnosti. Pomembno pa je, da pričneš z aktivnostmi v življenju, kot so šport, sproščanje, branje, druženje, hobiji....., ki ti misli preusmerijo  

[nayaa]

nevem kako se temu reče ker se na to ne spoznam...vem da imam v glavi vedno stavek kaj pa če....kaj pa če imam raka kaj pa če bo to kaj pa če bo ono...in to me res moti v vsakdanjem življenju
zato sem se obrnla na vas, da mi poveste kako se tej motnji reče
lp

[trzinka]

nevem kako se temu reče ker se na to ne spoznam...vem da imam v glavi vedno stavek kaj pa če....kaj pa če imam raka kaj pa če bo to kaj pa če bo ono...in to me res moti v vsakdanjem življenju
zato sem se obrnla na vas, da mi poveste kako se tej motnji reče
lp

ja, poznam, sem imela enake težave kot ti. To ni OKM, ampak so vsiljivke zaradi strahu,črni scenariji, večna vprašanja, kaj pa če......, ki se jih da odpraviti, sem ti napisala s kakšno pomočjo.

Če te zaboli glava pomisliš na raka, če te zvija v trebuhu pomisliš na raka, če te boli leva roka pomisliš na infarkt in se sprašuješ, kaj pa če......
Verjemi mi, da preveč dobro poznam take misli, strahove in vprašanja.....Sem jih imela skoraj 30 let, preden sem se odločila za zdravila in terapijo...Tile strahovi lahko napredujejo in pomembno je, da takoj ukrepaš!!!!
Verjemi, da je med bolečino in končnim rezultatom vmes veliko možnosti, ni vse črno ampak je treba prešaltati iz prve v drugo in ne iz prve v peto prestavo, kot to počnemo mi...Jaz sem se tega naučila, tudi ti se boš

[trzinka]

Pa ne boj se obiskati psihiatra, ni noben bav bav in nihče te ne gleda postrani. To je v sedanjem življenju že popolnoma normalno, glede na tempo, ki ga moramo živeti...
Na strani društva Dam imaš tudi nekaj psihiatrov in psihoterapevtov, pokliči in se pozanimaj, pogum

[nayaa]

ja saj razmišlam da bi šla do psihiatra ker je to res moteče, včasih ni za zdržat, razpletam zgodbe v glavi včasih je tako hudo da si pomagam s pomirjevali, ampak to drži kake dve uri potem pa ista pesem.
zdaj ko bo dan boja proti aidsu sem se spet spomnila na poletje in spet mam v glavi to da se se od sodelovke okužila s hivom. po eni strani si dopovedujem da ni mogoče ker krvi na meni ni bilo res je imela površinsko rano, ampak še vedno je potem kaj pa če....
in to me mori z dneva v dan..ko bo to minilo bo pa kakšna druga reč kaj pa če...
malo se tolažim tudi s tem ker se ta kaj pa če še nikol ni uresničil...


lp

[trzinka]

Te čist razumem, res. S pomirjevali ne boš dosegla nekega učinka, pa še nevarno je zaradi zasvojenosti. Vzemi samo po potrebi. AD ti pomaga v tej meri, da te nekako spravi na točko 0, potem pa moraš sama začet delat premike. Saj veš, brez dela ni jela 
S tem se zelo težko živi in pravim ti, dokler je še pravi čas, stopi najprej do psihiatra, potem pa koraki naprej (psihoterapija)....Verjemi mi, če se to začne stopnjevati , je še huje in strašansko boli, grozno je....Noćem te strašit, ampak tako žal je......, se je meni zgodilo in še marsikomu tu na forumu.
Brez napotnice se lahko na polikliniki v Ljubljani oglasiš vsak dan, mislim da do 15.00, kar naredi ta korak
Smo ti na voljo tu na forumu, vsi pišemo in svetujemo iz lastnih izkušenj . Drži se!

[nayaa]

verjamem da je grozno....tega se zavedam..je grizno tudi že kdaj sedaj, amapk nekak že, vem pomirjevala sem pogruntala da mi držijo kakšno urco potem pa to spusti, in je misel že nazaj tukaj.

hmm...k si napisala na polikliniki..tam je psihijater ali kaj si mislila s tem??

hvala še enkrat za podporo
 

[trzinka]

ja, na polikliniki imaš psihiatrično nujno pomoč(mislim, da v drugem nadstropju, kolikor se spomnim) in sprejmejo vsakogar z ali brez napotnice, nič ne komplicirajo...
sama sem bila tam parkrat in vsakič lepo sprejeta, pa vprašaj, če česa ne razumeš ali te zanima, saj veš zdravniki so si različni...., je treba včasih sam pobezat kakšno stvar