IZR. PROF. MOJCA ZVEZDANA DERNOVŠEK, DR. MD., SPEC. PSIHIATRIJE, O SODELOVANJU PRI PROJEKTU
Kot strokovna recenzentka ste sodelovali pri prevajanju knjig o različnih duševnih motnjah. ki jih izdaja založba Pasadena pod skrbnim očesom Maje Valič, predsednice društva DAM, pobudnice ideje o prevajanju del o duševnih motnjah, da bi strokovne termine uskladili z rabljeno strokovno terminologijo in organizacijo zdravstvene oskrbe v naši državi. Zakaj ste se odločili za sodelovanje pri tem projektu?

(Foto: arhiv Dnevnika)

»Knjige o različnih duševnih motnjah iz zbirke Za telebane so tako kakovostne, da je bil skrajni čas, da jih v roke dobi tudi slovenski bralec. Marsikdo jih seveda lahko bere v izvirniku. Moramo pa vedeti, da gre za priročnike in da je v njih veliko napotkov ki bralca vodijo k iskanju pomoči. Pomoč pa je drugače organizirana v ZDA kot v Sloveniji, tudi načini plačil so različni. Zato si je Založba Pasadena pridobila zagotovila, da poleg prevoda lahko tudi prilagodimo tekst slovenskim razmeram.

Vsebina knjižnih del »Za telebane« s preprostim jezikom in na bralcu prijazen način govori o duševnih motnjah, ki so vse pogostejše tudi v Sloveniji. Kot zdravnica psihiatrinja se pri svojem delu srečujete z vso stisko in težavami, s katerimi se soočajo bolniki in njihove družine. Koliko bolnikov z duševnimi motnjami imamo v Sloveniji? Kje najdemo vzroke za nastanek duševnih motenj?

»Eno so številke o pogostosti duševnih motenj iz študij, drugo pa številke o iskanju pomoči in obstoju v zdravljenju.Danes mnogo več ljudi poišče pomoč in zato nastane vtis, da je duševnih motenj več kot kadar koli prej. Po ocenah naj bi do 5 odstotkov ljudi imelo depresijo, do 5 odstotkov anksiozno motnjo, do odstotek resnejšo bipolarno motnjo, in odstotek shizofrenijo in tako naprej, tako da lahko govorimo o okoli to odstotkov populacije z duševnimi težavami. Nobena stranka pa ne ponuja programa za izboljšanje duševnega zdravja. Čudno. Vzroki za duševne motnje so različni - genetski, okoljski.« .

Katere duševne motnje so najpogostejše in kako velik vpliv na njihov nastanek imajo stres in vplivi iz okolja? Ali so okoliščine, v  katerih človek odrašča, živi in dela, pomembne? 

»Stresne in prilagoditvene motnje ter posttravmatska stresna motnja so duševne motnje, ki nastanejo na podlagi vpliva okolja. Zgodijo se lahlw komur koli od nas in le dovolj velik stres oziroma psihosocialna travma je potrebna za to, da jih razvijemo.«

Včasih se zgodi, da imata dva človeka podobno težke razmere. Eden razvije duševno motnjo, za drugega pa bi lahko rekli, da z vsako težavo le še napreduje in postaja močnejši. Kaj vpliva na »izbiro«?

»Enega neka težava okrepi, drugega pa pobije, in obratno. življenjske izkušnje, splošno zdravje in kondicija ter dosedanje prebrodene težave in doseženi uspehi nas okrepijo za bodoče težave. le pa res, da nekatere zadeve lažje prenesemo. Nismo vsi enaki. Nekateri potrebujemo malo več časa, drugi malo manj. Bolj skrb zbujajoče je, ko za otroke izbirajo starši in izbirajo mehke metode ter čim manj ali pa sploh nobenih težav v začetku življenja, nato pa tak otrok postane odrasel in naleti na resne težave, na katere pa ni pripravljen, saj ni razvil nobene sposobnosti prenašanja frustracije in nobene sposobnosti tolerance lastnega nelagodja.«

Stigma je še vedno ena od velikih težav, ki se držijo duševnih motenj. Kakšno vlogo bodo odigrala prevedena dela v prepoznavanju bolezni in odnosu družbe do bolnikov s tovrstnimi težavami?

»Upam, da bodo imeli ljudje na račun več znanja o duševnih težavah več razumevanja in več strpnosti. Res pa je, da več znanja o duševnih motnjah pomeni tudi več odgovornosti na strani oseb s težavami v duševnem zdravju in njihovih svojcev. Nobena stran se namreč ne bo mogla na račun neznanja skrivati pred neodgovornim vedenjem - eni za »nestrpnostjo in odklanjanjem. celo brezbrižnostjo ter posmehovanjem. drugi pa za slabo skrbjo za lastno zdravje in zanikanjem težav.«

Katarina Podnar

Izvirna novica: Dnevnik PRILOGA MOJE ZDRAVJE ,  torek 31.01.2012

Članek je last medija Dnevnik.si in avtorice