"Blizu polovica sinov alkoholikov kasneje postane alkoholikov in skoraj toliko hčera alkoholikov se poroči z alkoholikom," pove psihologinja Lidija Kociper, ki ob drugih skupinah zdravljenih alkoholikov v Radencih nudi psihoterapevtsko pomoč tudi skupini odraslih otrok alkoholikov in ustanavlja takšno skupino tudi v Mariboru.

V Sloveniji je od alkohola odvisnih okoli 170.000 odraslih oseb, z njimi pa trpi vsa družina. Koliko je otrok, ki bodo posledice odraščanja ob alkoholiku čutili vse življenje?

"Neka mati se je v terapevtski skupini zdravljenih alkoholikov vprašala, zakaj njena odrasla hčerka deluje kot njena slaba kopija: obe sta se poročili z alkoholikom, se ločili in se ponovno vezali z alkoholikom.

Pri tem, v koga se zaljubimo, ima pomemben vpliv imago. To je podoba, ki jo nosimo v sebi, kakšen naj bi bil naš partner. Kar mi nezavedno želimo, je, da dobimo, česar nismo dobili v otroštvu od nekoga, ki je podoben ljudem, ki nam tega niso dali. Izberemo si partnerja, ki je podoben našim staršem. Pomembno je, da lahko pri takem partnerju doživimo iste občutke, izkusimo iste izzive, s katerimi smo se srečali, ko smo odraščali.

Tako na novo oživljamo domače ozračje iz otroštva in uporabljamo iste manevre, ki jih že tako dobro obvladamo. Vendar je namen partnerskega odnosa prav v tem, da pozdravimo otroške rane. Da bi to lahko dosegli, moramo pogledati vase in spremeniti določene načine reagiranja, ki so nam v otroštvu pomagali preživeti, v odraslosti pa nam škodijo," razmišlja Kociprova.

Psihologinja in psihoterapevtka Lidija Kociper: Otroci alkoholikov izkušnje iz otroštva prenašajo v odraslost in se jim zgodovina ponovi v njihovih zakonskih in partnerskih odnosih. (Foto: dokumentacija Dnevnika)

Otroke oblikujejo sporočila staršev

Predvsem otroci alkoholikov dobijo zelo veliko negativnih zapovedi in prepovedi: "Kako si nora! Bodi raje tiho! Kaj se cmeriš! Saj nisi jezna! Oblačiš se kot... Kaj migaš z ritjo! Kakšna neroda!" In ob vsem tem še ogromno kletvic iz dneva v dan. Brez upanja na spremembo, ko vedno znova doživljajo strah, saj ne vedo, ali bodo ob prihodu iz šole doživeli klofuto ali objem. In kaj si ob vsem tem lahko mislijo o sebi?

"Da lahko preživijo v družini, kjer vlada kaos, kjer se zanika odvisnost, kjer starši v svojih vlogah odpovedo, kjer se nihče prav ne zmeni zanje in jih ne zna zaščititi, se ti otroci naučijo molčati, ne govoriti o svojih željah, potrebah, čustvih, naučijo se izogibati konfliktom, skrbeti za druge, prevzemati odgovornost staršev nase.

Pogosto čutijo sram in predvsem občutke krivde. Rečejo si, če bi bil jaz dovolj dober, potem starša ne bi bila takšna in bi me imela rada! Ko odrastejo, pa nosijo s seboj enaka prepričanja in enake odločitve," pojasni psihoterapevtka. Na žalost še kot odrasli pogosto mislijo, da niso vredni ljubezni.

"Rada rečem, da smo v odnosih ranjeni, a le v odnosih lahko ozdravimo. Sami znotraj štirih sten tega ne bomo mogli narediti, kljub temu da se oborožimo s teorijo. Sreča je, če imajo taki ljudje skupino prijateljev, ki jim dopovedo, da niso krivi za pitje staršev. Ali razumevajočega partnerja. Ali poiščejo strokovno pomoč. V terapevtskih skupinah se ti nekdanji otroci počutijo varno, lahko spregovorijo o vsem, o čemer so morali molčati, imajo priložnost, da se spoznavajo in spreminjajo," opisuje Kociprova udeležence terapij.

Žal pa za zdaj velja, da stroške psihoterapij za alkoholika in njegovega partnerja pokrije država. Od alkoholizma ranjeni otroci si morajo celjenje ran v odraslosti plačati sami.

Tekst: Milena Dora

Izvirna novica: Dnevnik ,  petek 18.11.2011

Članek je last medija Dnevnik.si in avtorice