 Mladost je najbolj opevano življensko obdobje in ko življenjska moč že zapušča ude, nostalgija spet prikrade nasmešek na ustnice, ko se popelje v mladostni čas. Čas brezskrbnega veselja, norosti, premagovanja izzivov, raziskovanj neznanih področij. Pa tudi spopadanje z realnostjo, s premagovanjem ovir na poti, z odgovornostjo in izbiro na vsakem koraku.
Kako vsakdanji ritem življenja občutijo mladi, bo razkrila raziskava pod pokroviteljstvom Svetovne zdravstvene organizacije, ki poteka vsake štiri leta po 43 državah iz Evrope in Amerike, v kateri Slovenija sodeluje tretjič pod okriljem Inštituta za varovanje zdravja RS, katerih izsledke predstavljamo v prispevku. O zdravju in z vedenjem, povezanim z zdravjem, slovenskih 11 -, 13- in 15-letnikov bo jeseni izšla publikacija mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC - Health Behaviour on School Aged Children). ... O TELESNEM IN DUŠEVNEM ZDRAVJU Nacionalna koordinatorica Helena Jeriček Klanšček pri Inštitutu za varovanje zdravje (IVZ) je predstavila izsledke raziskave, ki preverja razumevanje sveta, zdravja in vedenja mladih. Čeprav ima 67 % mladostnikov zelo dobro z zdravjem povezano življenje, jo skrbi podatek, da je med njimi kar 10% tistih, ki s svojim življenjem niso zadovoljni in so svoje zdravje ocenili za slabo, saj se vsak dan spopadajo nespečnostjo, nervozo, s telesnimi bolečinami idr. Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da kar 30 % mladostnikov doživlja občutke, ki kažejo na depresijo. Večina mladostnikov (80 %) nima težav na čustvenem in vedenjskem področju, pa vendar je 20 % takih, ki je zaradi žalosti opustilo njim ljubo dejavnost, predvsem mladostniki brez prijateljev, iz finančno šibkejših družin, dekleta in starejši mladostniki. ... O GIBANJU IN PREHRANI  Da sta gibanje in pravilna prehrana pomembna za razvoj, posebno v mladosti, ki jo spremljajo silovite spremembe v razvoju, je razumljivo. Pa vendar priporočila o dnevnem uživanju sadja izpolnjuje 40 % in zelenjave le 25 % mladih. Tudi podatek, da 66 % mladih izpušča prvi jutranji obrok, 31 odstotkov pa sploh nikoli ne zajtrkuje, je zgovoren. V primerjavi z letom 2002, ko je zajtrkovalo le 35 %, in letom 2004 s 37 % vlada optimizem, saj trend raste. Mag. Mateja Gregorič poudarja pomen zdravega prehranjevanja, predvsem zajtrkovanja, saj vpliva na delo v šoli in razpoloženje. Jeseni bodo v šolah in vrtcih oživili tradicionalni slovenski zajtrk, kar bo pomagalo, da postane zajtrk skupen družinski obrok.
Sladkim pijačam in s sladkorjem bogatim živilom se večina mladostnikov ne odpove, le 10 % po njih poseže enkrat tedensko, kar je skladno tudi s smernicami zdravega prehranjevanja. Poseganje po sladki hrani in pijačah poveča energijski vnos hrane, kar je veliko tveganje za povišano telesno težo in razvoj debelosti, sladkorno bolezen, bolezni v ustih in na zobeh, za srčno-žilna obolenja. Znano je, da sladka hrana povzroča tudi manjše sledenje v šoli in hiperaktivnost. Raziskava je pokazala, da se mladi premalo gibljejo, saj jih le 20 % dosega priporočila o dnevni telesni dejavnosti. Zanimivi so tudi izsledki, da je 13 % mladostnikov na shujševalni dieti; 27 % jih meni, da bi že morali shujšati. Vida Fajdiga Turk je opozorila, da po shujševalnih dietah posegajo v večji meri dekleta in starejši mladostniki, ki začnejo kritično ocenjevati svojo podobo in jo primerjati s sovrstniki ali slavnimi osebnostmi, z idoli. Vendar diete, ki jih narekuje moda, povečajo tveganje za pomanjkanje življenjsko pomembnih hranil, kar lahko vodi v slabokrvnost, motnje srčnega ritma in krvnega obtoka ter k psihičnim spremembam. Običajno so kratkega značaja in vodijo v ponovno pridobitev teže, ki celo preseže vrednosti pred dieto. Da bi mladostniki razumeli pomen zdrave prehrane, je pomembno dobro znanje o zdravem prehranjevanju. Opremiti jih je treba z veščinami za dobro prepoznavanje koristnih izbir, obenem pa jim zagotoviti možnosti, da imajo, ne glede na socialni status družin, v katerih rastejo mladostniki, vsi tako prehrano, kot določajo priporočila | | Izsledki raziskave o mladostnikih
67 % ima zelo dobro z zdravjem povezano življenje
10% ni zadovoljnih z zdravjem
30 % spremljajo znaki depresije
80 % nima težav na čustvenem in vedenjskem področju
20 % je zaradi žalosti opustilo njim ljubo dejavnost
40 % uživa sadje kot določajo prehranska priporočila
25 % uživa zelenjavo kot določajo prehranska priporočila
66 % izpušča zajtrk
13 % je na dieti
27 % meni, da morajo shujšati
12% redno pije alkoholne pijače
12 % je nasilnih
25 % je že poskusilo kaditi marihuano
42% uporablja internet in socialna omrežja . |
... O TVEGANEM VEDENJU Najbolj skrb vzbujajoče vedenje sodi v skupino 15-letnikov, ki kadijo, nekateri tudi redno pijejo alkoholne pijače, po katerih 12 % mladostnikov redno, vsak teden poseže. Petina jih je bila že vsaj dvakrat pijana. Pretepi, nasilje nad vrstniki so del vedenja pri 12 %. 15-letniki se srečujejo še s kajenjem marihuane (25 % jo je že poskusilo), 10% jih je kadilo v mesecu pred anketiranjem, skoraj tretjina jih že ima spolne odnose.
...O KOMUNIKACIJI 87 % mladostnikov se lahko zaupa mami, ta delež pade na 74 % pri razgovoru z očeti, kar vendarle kaže na zaupanje med otroki in starši. Z njimi se lahko pogovorijo o vseh stvareh, ki jih zanimajo. Pogosta je uporaba telefona in interneta, predvsem pri pogovoru s prijatelji, priljubljena so socialna omrežja, ki jih uporablja 42 % otrok. Na vprašanje, ali jim je všeč v šoli, jih je 64 % odgovorilo pozitivno, drugi so izrazili negativno mnenje. PRIMERJAVA IZSLEDKOV Z LETOM 2006 Čeprav so nekateri podatki skrb vzbujajoči in kar kličejo po rešitvah, pa je nekaj področij, kjer se stvari spreminjajo na bolje. V letu 2010 več otrok zajtrkuje, poje več zelenjave, pozitivne smernice se kažejo tudi pri vsakodnevnih aktivnostih. Več mladostnikov bolje skrbi za svoje zdravje (več je umivanja zob) in bolje ocenjujejo splošno zdravstveno stanje. Zmanjšal se je tudi delež mladostnikov z visoko stopnjo tveganja za razvoj težav z duševnim zdravjem.
Pa vendar je treba še veliko narediti na področju telesnega in duševnega zdravja. Na to je opozorila tudi doc. dr. Saška Roškar, saj so sreča, zadovoljstvo z družino, kakovostni odnosi med vrstniki in dobro počutje v šoli zelo pomembni za z zdravjem povezano kakovost življenja mladostnikov. Opozorila je, da je skrb za krepitev duševnega zdravja pomembna pri mladostnikih, zato so strategije za reševanje težav, socialne veščine, krepitev samopodobe in ozaveščanje o zdravem načinu življenja primerna področja za razvoj. Zato so izsledki raziskav tudi pomoč pri organiziranju preventivnih in intervencijskih programov za mlade iz bolj ogroženih skupin. Sem že sodi Model zdrav življenjski slog pri IVZ in To sem jaz, ki ga vodi Zavod za zdravstveno varstvo Celje in ju organizatorji želijo vpeljati tudi v šole. Tudi na področju zdravega prehranjevanja se na ministrstvu pripravljajo ukrepi, s katerimi bi spodbudili bolj zdravo prehranjevanje in omejili trženje nezdravih prehranskih produktov. Tekst: Katarina Podnar Izvirna novica: Dnevnik-priloga MOJE ZDRAVJE torek, 30.08.2011
Članek je last medija Dnevnik.si |
