Svetovni dan duševnega zdravja je mimo.
Z dr. Andrejem Marušičem se je pogovarjala Monika Kubelj.

Kako lahko dan, kakršen je 10. oktober, kot dan duševnega zdravja pripomore k reševanju problematike?
Kakor hitro imamo problematično področje v zdravju, ki ni obravnavano, kot bi moralo biti, je dobro, da ga vsaj enkrat na leto izpostavimo, pretehtamo, kaj smo že storili in kaj bi lahko izboljšali. In duševno zdravje je v primerjavi s telesnim zapostavljeno.

Se strinjate, da je telesno zdravje tesno povezano z duševnim?
Od leta 1999, odkar so Finci predsedovali EU, obstaja slogan Ni zdravja brez duševnega zdravja. Kar pomeni, da skušajo v ameriško in zahodno družbo priklicati nazaj čase, ko so še razmišljali bolj orientalsko. Na vzhodu na primer ne ločujejo telesa od duše ali duha. In tudi če pogledamo dve najbolj pogosti bolezni, koronarno in depresijo, vidimo, da sta nedvomno povezani. Vsak tretji koronarni bolnik ima tudi depresijo.

So duševne motnje med Slovenci še vedno tabu?
Če bi poskusili razdeliti narode po tem, kako stigmatizirajo duševno zdravje, bi bili Sloveci precej na dnu. V zahodni družbi pacienti že pridejo v ambulanto in povedo, da so depresivni, pri nas pa se še vedno skrivamo za telesnimi simptomi, čeprav so težave duševne. Bolnik pravi, da ga boli želodec ali da ima težave s spanjem, ne pove pa, da je tudi potrt in obupan.

Katere težave se pojavljajo na področju zdravljenja duševnih težav pri nas?
Ko oseba zboli in si to tudi prizna, se pravi, da obišče strokovnjaka, zdravstveni sistem še kar dobro poskrbi zanjo, manjka pa učinkovito vključevanje nazaj v družbo. Tudi vsa zdravila so na voljo, kako bo pa naprej, bomo še videli.

Res zaužijemo preveč antidepresivov in pomirjeval?
Jaz bi skorajda rekel, da ne. Če ima vsak 20. Slovenec depresijo in če če pogledamo teh 100 tisoč, ki se zdravijo, je odstotek majhen. Kajti k zdraviku pride vsak tretji oboleli. Nekaj primerov zdravniki ne prepoznajo kot duševno motnjo, nekaj jih zdravijo z napačnimi zdravili.

Zakaj je samomorov in alkoholizma tako veliko pri nas?
Indikatorji samomora in alkoholizma so res visoki. Med starejšimi od 65 let smo v tem celo med prvimi v svetu. Slovenci imajo zlasti na SV precej impulzivne agresivnosti, ki je še posebej v interakciji z alkoholom kvarna za življenje. Iz tega lahko tudi izvira težnja po samopoškodovanju.

Se duševne motnje s starostjo večajo?
Zagotovo je vse več demenc. Prisotna je vsaj v petih odstotkih pri 60-ih letih, pri 85-ih pa je dementen že vsak tretji. Država bi morala prav na področju reševanja take problematike storiti več.

Avtorica: Monika Kubelj

Izvirna novica: Žurnal
Članek je last avtorice in Žurnala