(Foto: dokumentacija Dnevnika)

Prvi klic uporabnika je že prejel tudi zastopnik Edo P. Belak, predsednik Šenta - slovenskega združenja za duševno zdravje. Poklical ga je nekdo, ki je sicer v odprtem oddelku, vendar so mu kršene take pravice kot ljudem v zaprtih oddelkih. Dilemo, ali bo deloval kot njegov zastopnik, je rešil takole: "Ga bom poslušal, čeprav ne vem, ali sem pristojen ali ne, vendar ga bom, ker vem, da je v stiski." Belak pa poudarja tudi, da pogosto v takšnih primerih pomoč potrebujejo tudi svojci. Sicer pa mora biti po njegovem vodilo za delo zastopnikov "potrpljenje in spoštovanje ljudi, s katerimi deluješ".

Kaj od zastopnikov pričakujejo uporabniki? Predsednica društva Mostovi Nika Cigoj pravi, da predvsem obveščenost in hitro pomoč. Dobro bi bilo, da bi se jim zastopniki osebno predstavili in da bi poznali njihove izkušnje. "Ljudje pogosto naše mnenje pometajo pod preprogo. V družbi smo stigmatizirani, ljudje nas podcenjujejo. Zato bi zastopnike potrebovali ves čas, ne le, ko ti niso v redni službi." Povzema, da potrebujejo zastopnike za bolj dostojno življenje.

Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Ferlan Istenič, trenutno deluje 19 zastopnikov na šestih lokacijah po Sloveniji. Imenovani so bili oktobra, izobraževali so se lani in letos. Zakonsko podlago za ta inštitut pa je prinesel zakon o duševnem zdravju iz leta 2008.

Vedno, ko se vzpostavi nov inštitut, so ljudje sprva skeptični, pravi doc. dr. Mojca Urek s fakultete za socialno delo. O tem so poročali tudi njihovi kolegi iz Anglije, pravi, a so bile njihove poznejše izkušnje pozitivne. Uporabniki se počutijo bolj varne, veseli so, da obstaja nekdo, ki jim verjame, zaposleni pa med sabo bolje komunicirajo, kar je osnova za izboljšavo storitev.

Omenjeni zastopniki po besedah Urekove niso prve izkušnje zagovorništva pri nas, doslej smo imeli različne oblike bolj laičnega zagovorništva. To je za uporabnike pomembno, saj je to pogosto edina oseba, ki je vedno na njihovi strani. "Vendar ko nekomu odvzamemo svobodo gibanja, laično zagovorništvo ne zadošča več," opozarja Urekova. Namen tovrstnega zastopnika je dati posamezniku moč, da ga sliši in razume popolnoma nevtralna oseba, ki ni zaposlena v zavodu, dodaja Mariničeva. Psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek pa je poudarila, da Svetovna zdravstvena organizacija zagovorništvo vidi nekoliko širše kot v Sloveniji, kjer smo ga zastavili precej ozko in je pravica do zastopnika omejena le na tako imenovane zaprte oddelke, čeprav bi ga potrebovali tudi drugi.