 Slabo razpoloženje, pomanjkanje navdušenja, elana in optimizma, nenadna dalj časa trajajoča pobitost, žalost in melanholija - počutje, značilno za temačno zimsko obdobje, ki spremlja precejšen del ljudi skozi turobne jesenske in zimske mesece, se nemalokrat pojavlja tudi poleti.
Poznavalci razmer ga pripisujejo pomanjkanju sprostitve in razbremenitve - počitniški napetosti in stresu. Depresivno razpoloženje pesti predvsem telesno neaktivne ženske (znanstveniki omenjeno dejstvo pripisujejo ženskim spolnim hormonom). Novejše zdravstvene statistike pričajo, da se vsaj 25 do 30 odstotkov predstavnic nežnejšega spola vsaj enkrat v življenju sooči z depresijo. V Italiji na primer trpijo zaradi depresivnega sindroma dobri štirje milijoni ljudi, ki s svojo boleznijo izčrpajo državno blagajno, saj stanejo najmanj pet milijonov evrov na leto. Obenem je za depresivno populacijo značilna tudi visoka stopnja samomorilnosti: okoli 20 odstotkov depresivnih posameznikov naredi samomor.
 Sodobna medicina in psihoterapija si sicer prizadevata pomagati depresivni populaciji, pri čemer ostaja neizpodbitno tudi dejstvo, da je le okoli 20 odstotkov bolnikov z depresivnim sindromom deležno ustrezne strokovne pomoči (preventive, terapije in socialne rehabilitacije). Drugi si pomagajo na različne načine kar sami; najpogosteje z uspavali, pomirjevali in spodbujevali ali pa z alkoholom in zasvojenostjo (tobak, droge, hrana, zdravila).
Pri depresiji je mogoče opazovati pojav fizioloških sprememb v možganski aktivnosti, prepletenih s psihološkimi alteracijami, ki se jim je sodobna medicina sposobna uspešno upreti z zdravili in psihoterapijo, preventiva pa je trdno zasidrana v ustrezni vzgoji ter primerni, dovolj intenzivni in redni telesni aktivnosti, ustreznem počitku, sprostitvi in razbremenitvi ter življenjski dinamiki nasploh. Med najbolj učinkovite antidepresive poletnega časa sodita družabnost in gibanje. Novejša spoznanja medicinskih strokovnjakov pričajo, da spada telesna aktivnost med učinkovita sredstva proti depresiji.
Stres, obremenitve, nerazpoloženje, težave v zasebnem in poklicnem življenju, osamljenost sredi množice - čedalje več ljudi današnjega časa zapade v depresijo. Poleg številnih učinkovitih zdravil strokovnjaki priporočajo druženje s soljudmi in redno športno aktivnost kot sredstvo proti malodušju, žalosti in negativnemu razpoloženju. Odprti družabni ljudje in športniki, ki se veliko gibljejo, izredno redko podležejo depresivnemu razpoloženju, obenem pa se iz psihične krize, ki je vsekakor milejša in blažja, tudi hitreje rešijo. Izvirni članek objavljen v časniku Dnevnik 7.julij 2009.
Besedilo in slike so last časnika Dnevnik in avtorjev. |
