|
Kadar se znajdemo v okoliščinah, da ne znamo, ne zmoremo ali ne želimo povedati resnice, lahko posežemo po različnih oblikah manipulacije. Manipulacija je tudi dobro sredstvo nadzora in obvladovanja ter jo poznamo iz družinskih in tudi poslovnih krogov. Kaj je manipulacija Manipulacije so raznovrstna vedenja, ki so nam kot otrokom pomagala, da smo v psihološkem smislu preživeli. Ker smo bili kot otroci fizično in čustveno odvisni od svojih staršev in ker se starši niso vedno ljubeče vedli do nas, smo razvili različne "preživetvene strategije", ki jih še danes uporabljamo. Lahko bi tudi rekli, da je manipulacija vsako takšno vedenje, kjer nam ni tako pomemben odnos do druge osebe, temveč je druga oseba bolj sredstvo za dosego našega cilja.
Kako se kaže manipulacija?
Različnih oblik manipulacij je zelo veliko, na primer: prikrivanje resnice oziroma laganje, jok, izogibanje, pomirjanje, kazanje lažne podobe navzven, podkupovanje, nerganje, pritoževanje, obtoževanje, pridiganje, grožnje, užaljenost… Bolj kot sam način manipulacije je pomemben odgovor na vprašanje, kaj želimo z manipulacijo doseči. Glede na motiv govorimo o treh strategijah manipulacije: obrambni, napadalni in dobronamerni..  Včasih prepoznamo manipulacijo, ki jo nekdo izvaja nad nami. Kako se v tem primeru pravilno odzvati in postaviti mejo? Treba je vedeti, da je naša odgovornost in pravica hkrati, da poskrbimo zase. Velikokrat se v odnosih preveč ukvarjamo z drugim in rečemo: on manipulira z mano, če bi on ravnal drugače, potem bi bil odnos drugačen. To je res, vendar moramo vedeti, da je obnašanje drugega njegova izbira in odgovornost. Naša izbira in naša odgovornost pa je, kako se bomo na to odzvali.
Najprej moramo prepoznati, da se nekdo vede do nas na način, ki za nas ni sprejemljiv. Tukaj nam lahko pomagajo naši občutki, na primer, če se počutimo kot žrtve, če nismo zadovoljni, če imamo občutek, da nas je nekdo izigral, če smo jezni. Potem je seveda treba razmisliti, na kakšen način bomo drugemu dali povratno informacijo o njegovem vedenju. Vedno smo lahko prijazni, tudi takrat, kadar se z obnašanjem drugega ne strinjamo. Moramo pa biti tudi odločen in vztrajati pri meji, ki jo postavimo zato, da se zaščitimo. Kaj pa lahko naredimo, kadar prepoznamo, da sami manipuliramo, pa si tega v resnici ne želimo? Vedeti moramo, da kdaj pa kdaj vsi manipuliramo. In če pri sebi prepoznamo kakšno manipulacijo, je to prvi korak. Potem si je smiselno vzeti čas in raziskati svojo manipulacijo. Dobro vprašanje je, kaj želim z njo doseči? Potem ko si odgovorim na to vprašanje, si lahko ozavestim: recimo, da res dosežem svoj cilj, na primer, da gre drugi z mano v kino, ker jaz toliko časa pritiskam nanj. Kako pa to vpliva na drugega? Kako to vpliva na najin odnos? Ali si to res želim? To so vprašanja, ki pomagajo k ozaveščenosti in me lahko tudi motivirajo, da svojo manipulacijo nadomestim z bolj ustreznim vedenjem. Zato se je smiselno vprašati, ali obstaja kakšna drugačna oblika vedenja, da dosežem tisto, kar želim. Koristno je tudi, da se pomenim sam s seboj in s tistim ciljem, ki ga želim doseči z manipulacijo. Na primer, kako pomembno je zdaj zame, da greva v kino skupaj? Ali lahko svojo željo ali cilj začasno odložim?
Vsi vemo, da je v odnosih treba sklepati kompromise in da je to včasih izziv za vsakogar izmed nas. Vredno pa se je potruditi, saj manj manipulacij pomeni več iskrenosti in odprtosti v odnosih. Več odprtosti pa več zaupanja in tiste povezanosti, po katerih vsi hrepenimo.
Avtor deluje v Šoli čustvene inteligence.
Piše: Boštjan Trtnik Izvirna novica: Dnevnik ponedeljek, 02.02.2009
Besedilo last avtorjev in Dnevnika. |
