Stres je povsod, pravijo. Kdor živi, se mu ne more izogniti. Vsi se kdaj srečamo z njim, a to še ne pomeni, da smo mu kar prepuščeni na milost in nemilost. Pokažimo stresu roge, naučimo se o stresu na delovnem mestu in stresu v šoli ter ga premagajmo z učinkovitimi strategijami in s prijemi!

Stres na delovnem mestu

Stres ima potuhnjeno značilnost, da se lahko zaleze na vsako področje našega življenja. Gotovo se je že vsakdo srečal z merico stresa v službi, kamor nam poleg delovnih obremenitev in odgovornosti pogosto sledijo tudi zasebne težave.

O stresu na delovnem mestu ve veliko povedati mag. Mateja Štirn, psihologinja in svetovalka v podjetju BRIO, svetovalni center, d. o. o., ki pomaga pri iskanju boljših rešitev in učinkovitih sprememb v delovnem okolju. Povprašali smo jo o povzročiteljih in znakih službenega stresa ter o tem, kako se mu lahko učinkovito izognemo.

Petra: »Zame se je začelo nemogoče obdobje, ko sem napredovala v službi. Toliko časa sem se veselila vsega tega! Saj si predstavljate, končno sem dobila priznanje za svoje dosežke, dokazala sem, da zmorem še več, dobila sem višjo plačo ... No, na koncu pa sem v službo hodila kot zombi, kot da to sploh nisem jaz. Svoje sodelavke sem večkrat nadrla, ker se mi je zdelo, da ne razumejo najbolj samoumevnih reči. Bila sem napeta in živčna, kot da mi kdo kaj hoče. Ni mi bilo jasno, zakaj se tako grozljivo obnašam. Sodelavke so se me začele kar izogibati, niso se več šalile z menoj, nobena me ni več povabila na kavo, zato sem med odmorom sedela zaprta v svoji pisarni in s steklenimi očmi buljila v monitor. Mislila sem, da je to zaradi novih odgovornosti, da je dodeljevanje nalog in prevzem večjih strank mogoče zame preveč stresno. Šele pozneje sem dojela, da ni šlo samo za službo. Tudi doma sem imela težave. Moj fant je ostal brez službe in zaradi njegove potrtosti in živčnosti sva se iz dneva v dan slabše razumela. Doma sem razmišljala o tem, kaj moram narediti v službi, v službi pa sem se sekirala, kaj bo, če fant ne bo našel nove zaposlitve.«

»Stres lahko povzročijo zelo različni dogodki in okoliščine v našem življenju. Že t. i. dnevni stresorji, kot je prometni zamašek na poti v službo ali prepir s partnerjem, so lahko za nekoga obremenjujoči. Med povzročitelje stresa pa sodijo tudi globlje in dolgotrajnejše težave, kot je npr. bolezen ali težka finančna situacija,« pravi mag. Mateja Štirn.

Poudariti je treba, da se na stres odzivamo zelo različno. Ni nujno, da bo za nas stresno nekaj, kar je stresno za nekoga drugega. Pogovor z vodjem je mogoče za vas nekaj samoumevnega, nekomu drugemu pa to predstavlja veliko preizkušnjo. Za večino ljudi pa so zelo stresne večje življenjske spremembe in prelomni dogodki. Mednje sodijo smrt ljubljene osebe, ločitev, huda nesreča, izguba službe pa tudi sicer veseli dogodki, kot so: poroka, nosečnost in rojstvo otroka ali začetek šolanja.«

Tudi stres na delovnem mestu lahko povzročijo zelo različne službene okoliščine. Poglejmo si, katere:
Stresne okoliščine na delovnem mestu:

• slaba organizacija dela
• slaba klima v kolektivu, slabi odnosi, odsotnost povezanosti delovnega kolektiva;
• neprimeren slog vodenja;
• preobremenjenost;
• neustrezna stimulacija (posameznik ima občutek, da je premalo cenjen, premalo upoštevan …);
• časovni pritiski, hiter tempo z neodložljivimi termini;
  
• pomanjkanje informacij;
•  nepoznavanje svoje vloge;
  
• velika odgovornost pri delu;
• pomanjkanje občutka nadzora nad svojim delom;
• nezmožnost organizacije svojega dela;
• malo možnosti vpliva na spremembe dela;
• fizične obremenitve, prostorska omejenost;
• monotonost dela, preprostost in število enoličnih gibov, ki jih opravijo zaposleni za tekočim trakom, tipkovnico, na blagajni;
  
• nočno delo;
• delo s strankami;
  
• izolirano delo (brez sodelovanja sodelavcev);
• krizne (nevarne) situacije
  
                        PRED SLUŽBO                                                      PO SLUŽBI

Veliko izmed nas se jih zaveda službenih pritiskov, ki nas tako ali drugače prisilijo k razmišljanju o načinih odpravljanja stresa. Zgodi pa se tudi, da stresa sploh ne prepoznamo in brez pomisleka delujemo naprej, dokler ne dosežemo točke, na kateri se čustveno in psihično kar sesujemo. Pomembno je, da vsak pri sebi postane pozoren na znake, ki sporočajo, da smo pod stresom.

»Znaki stresa so povezani z našimi osebnostnimi značilnostmi, štejejo pa tudi naše izkušnje iz preteklosti. Ti znaki se kažejo na več ravneh. Opazimo lahko čustvene, vedenjske in seveda telesne znake, poznamo pa še kognitivne znake, ki so povezani z našim spominom ali mišljenjem. Zgodi se nam lahko, npr., da postanemo pretirano zaskrbljeni zaradi različnih stvari, večkrat kot v preteklosti se nas loteva žalost, postanemo razdražljivi, izgubimo motivacijo za delo, imamo pogosto glavobole, težave s spanjem. To je le ena izmed možnosti, saj se znaki stresa pojavljajo v različnih kombinacijah,« razlaga mag. Mateja Štirn.

Med čustvene znake sodijo spremenjeno razpoloženje, jeza, anksioznost pa tudi občutki krivde, nemoči, žalost ali odpor do službe. Kognitivni znaki vključujejo negativno samopodobo in pesimizem, težave z zbranostjo, pozabljivost, neorganiziranost, samokritičnost pa tudi nezmožnost sprejemanja odločitev ali izgubo motivacije. Vsi ti znaki lahko negativno vplivajo na našo delovno uspešnost, če smo poleg tega še telesno izčrpani, pa se začne kopičiti odsotnost od dela. Fizične ali telesne posledice stresa so namreč utrujenost, pomanjkanje energije, motnje spanja, želodčne ali presnovne težave, bolečine v prsih ali glavoboli, težave s krvnim tlakom ali srcem, povečano znojenje in pogostejše obolevanje. Bodite pozorni na telesne znake, saj lahko sčasoma tudi sami postanejo povzročitelji stresa.

Dober kazalnik stresa pa je tudi naše vedenje. Zgodi se, da nas na spremembe v vedenju večkrat opozorijo drugi, saj gre za posledice stresa, ki so vidne navzven. Ali se vam dogaja, da ste bolj razdraženi in vzkipljivi v odnosih z drugimi? Ali pogosteje kadite in posegate po alkoholu ter tabletah za pomiritev? Vse to so vedenjski znaki mogočega stresa.

Posledice stresa, ki se odražajo na delovnem mestu: 

• slabša kakovost dela, več napak pri delu;
•  manjša motivacija;
•  zmanjšanje interesov;
• slabša učinkovitost
• lastna nezanesljivost v svoje sposobnosti;
• deloholizem;
• izostanki iz dela (bolniške odsotnosti …);
• odlašanje, zavlačevanje z nalogami, nedoseganje rokov
• občutek konstantnega pomanjkanja časa;
• delo daje malo ali nič zadovoljstva;
• nerazumevanje s sodelavci …
• dvomi o pravilni izbiri poklica, službe …

Kako se spoprimemo s stresom v službi?

Mag. Mateja Štirn svetuje:

• Spoznajte samega sebe. Ugotovite, katere so vaše prednosti in slabosti ter kje so vaše meje. Doživljanju stresa so bolj podvrženi ljudje, ki delajo z ljudmi, tisti, ki so perfekcionistični, manj samozavestni ali pa za občutek sprejetosti potrebujejo potrditve drugih. Če se dobro poznamo, tudi lažje odkrivamo načine za učinkovito spopadanje z obremenitvami.

•  Naučite se obvladovanja časa. Naloge si smiselno razdelite, da ste v čim manjši časovni stiski. V urnik vključite tudi čas za odmore, kosila in dopuste.

• Zagotovite si podporo, izmenjavo mnenj med sodelavci. Tako boste utrjevali odnose na delovnem mestu ter dobili vpogled v to, ali se tudi vaši sodelavci srečujejo s težavami in kako jih rešujejo.

• Zastavljajte si realistične cilje. Opredelite cilje, ki so za vas pomembni, in jih razdelite na kratkoročne in dolgoročne. Zastavite si roke, do katerih bi cilje radi uresničili. Napori za uresničitev ciljev in pričakovanj vam bodo podarili nujno potreben občutek smisla.

• Postavite sebe na prvo mesto. Redno počnite stvari, ob katerih »napolnite svoje baterije«. Obvezno si vsak dan vzemite tudi čas zase. Redno in zdravo se prehranjujte, ukvarjajte se s športom in poskrbite za ustrezen spanec, ki vas bo napolnil z energijo. Naučite se tehnik sproščanja, s katerimi pomirjamo telo in duha, kot je avtogeni trening.

• Skrbite za dobre odnose. Gradite in vlagajte v dobre odnose s svojimi najbližjimi, prijatelji, z družinskimi člani in s partnerjem. Bežni ali konfliktni odnosi z drugimi prinašajo dodaten stres. S prijatelji in z bližnjimi odkrito spregovorite o svojih čustvih in povejte, če potrebujete podporo in razumevanje. Vprašajte jih, ali oni mogoče potrebujejo vas..

Piše: Emanuela Malačič Kladnik

Izvirna novica: Dnevnik - PRILOGA MOJE ZDRAVJE 
Besedilo last avtorjev in Dnevnika.