Mnoge študije so opozorile na pomen mentalnega zdravja in na to, da so prav te, mentalne bolezni, v nekaterih delih sveta najhitreje rastoče družbeno breme. »Vemo, koliko življenj, karier, upov in želja stanejo posameznike mentalne bolezni. Vemo, koliko milijonov evrov izgubljajo države, ker oboleli posamezniki ne morejo v polni meri sodelovati v državni ekonomiji,« je še zapisal Bowis in nadaljeval: »Pojav, ki se ga moramo najbolj bati in ki ga moramo z vsemi sredstvi uničiti, se imenuje sramotenje.

Ob 10. oktobru, svetovnem dnevu duševnega zdravja, je predsednik društva Ozara Slovenija mag. Bogdan Dobnik opozoril, da so nekatere duševne motnje (zlasti depresija in anksiozne motnje) v porastu. Mladi doživljajo vse več različnih stisk in psihosocialnih težav. Zaradi najrazličnejših pritiskov iz okolja, vse večjih pričakovanj in zahtev družbe, nestabilnih socialnih in gospodarskih razmer, klimatskih sprememb in z njimi povezanih groženj ter negotove prihodnosti je prav vsak posameznik izpostavljen stresu. »Duševno zdravje je še vedno na robu družbenega zanimanja. Ljudje, ki trpijo zaradi duševnih motenj so prepogosto prezrti in pozabljeni. Mnogi od njih nimajo dostojnega življenja, soočajo se z najrazličnejšimi družbenimi predsodki, s pomanjkanjem vpliva nad sprejemanjem odločitev o lastnem življenju, pogosto pa so oropani tudi osnovnih državljanskih pravic,« je menil Dobnik. Zato je poudaril, da si v Ozari vseskozi prizadevajo javnosti odkrito spregovoriti o temah, ki so povezane z duševnimi motnjami in duševnim zdravjem: »Teh tem se mnogi izogibajo celo v zasebnih pogovorih, zato so naše dejavnosti usmerjene v destigmatizacijo in detabuizacijo duševnih motenj.« Kot je poudarila strokovna delavka pisarne za svetovanje in vodja enote Ozara Celje Tanja Mlač, je vsakoletni dan odprtih vrat celjskega društva (ki v lokalni skupnosti deluje že osem let), kjer se člani predstavijo s prozo in poezijo, namenjen prav temu, detabuizaciji duševnih motenj.

Globalna prednost?

Tudi letošnji slogan – Duševno zdravje naj postane globalna prioriteta – opozarja na potrebe po izboljšanju storitev in dostopnosti služb pomoči za osebe s težavami v duševnem zdravju. Poseben poudarek je letos namenjen zagovorništvu oseb z dolgotrajnimi težavami v
duševnem zdravju v povezavi z zagotavljanjem enakega dostopa do informacij, do individualne obravnave in do virov, potrebnih za okrevanje. Na oddelku za socialno medicino in promocijo zdravja Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so ob svetovnem dnevu duševnega zdravja posebej poudarili pomen različnih, široko dostopnih virov opore, ki človeku v stiski pomagajo premostiti krizne situacije. »Povečuje se tudi število situacij, ki pri ljudeh sprožajo krize in stiske, obenem pa marsikdaj nismo dobro opremljeni za reševanje kriznih situacij. Dobro je, da se v zadnjih letih stigma duševnih težav vendarle zmanjšuje in zato ljudje z manj zadržki kot nekoč poiščejo oporo in pomoč. Zato se moramo glede na razširjenost težav z duševnim zdravjem odzvati s ponudbo čim več oblik pomoči, ki bodo ljudem pisane na kožo v trenutni situaciji,« je ob tem poudarila vodja regijske skupine za preprečevanje samomora in predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo Nuša Konec Juričič.

Krizni telefon

Tako je izpostavila uporabno vrednost skoraj tridesetletnega široko dostopnega telefonskega svetovanja ljudem v kriznih situacijah. Za tiste, ki v trenutkih dvomov, skrbi in strahov raje ostanejo anonimni, pa bo od novega leta v veljavi nova evropska številka 116 123. Zveza slovenskih društev svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski, s sedežem v Celju, danes vključuje več organizacij, med katerimi sta največji Samarijan in Sopotnik z društvi ZA-TE, Tvoj telefon, Čriček in Klic upanja. »Nova telefonska linija bo za vse državljane odprta 24 ur dnevno, sedem dni na teden, uporabniki pa bodo lahko poljubno določili čas in trajanje pogovora s svetovalcem,« je pojasnila Cvijeta Pahljina, predsednica Zveze slovenskih društev svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski in ustanoviteljica Klica upanja v Celju. V okviru slovenske zveze deluje približno 500 telefonskih svetovalcev, v letu dni pa zabeležijo približno 45 tisoč klicev v stiski. Med iskalci pomoči po telefonu je približno 30 odstotkov ljudi, starejših od 50 let, približno 30 odstotkov brezposelnih in 35 odstotkov upokojencev, približno 15 odstotkov odvisnikov ter 4 odstotki samomorilno ogroženih, 45 odstotkov oseb z duševnimi motnjami in približno 18 odstotkov socialno ogroženih. Pogovor traja v povprečju 30 minut. Problematika, ki prevladuje v telefonskih svetovalnih pogovorih, se največkrat nanaša na težave v medosebnih odnosih, psihične motnje, telesne težave, revščino in osamljenost. »Naloga svetovalcev je, da klicatelju po najboljših močeh ponudijo psihološko oporo ter ga podprejo pri prepoznavanju in reševanju problema,« je še dodala Pahljina.

 

Pomoč z umetnostjo

 

Dalibor Bori Zupančič

»Sodobna medicina čedalje bolj spoznava možnosti, ki jo za zdravljenje ponujajo človekove naravne danosti – in ena od teh je gotovo ustvarjalnost. Vzgibi za ustvarjalnost so največkrat zasidrani v nezavednem, zato je umetnostna terapija zanimiva tudi kot proces, ne samo kot rezultat. Učinkovitost terapije je neločljivo povezana z osebnostnimi profili in subjektivnimi lastnostmi uporabnikov. Po dosedanjih izkušnjah je najbolj uporabna pri posameznikih, ki imajo probleme pri socializaciji in komunikativnosti, ali pri tistih, ki jih bremenijo travmatične izkušnje,« je menil mentor ustvarjalcev likovne terapije oziroma umetnostni terapevt iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik Dalibor Bori Zupančič. Umetnostno terapijo vodi že petnajst let, njegova naloga je, da prek likovnih del vzpostavi stik in dialog s posameznikom ter mu tako omogoči izražanje. »Umetnostna terapija je koristna kot zaposlitvena, sprostitvena, družabna, komunikativna in vzgojna dejavnost, lahko pa se, v bolj rafiniranih problemih, izkaže kot uspešna metoda za diagnostiko. Pomembno je, da posamezniki z umetnostno terapijo nadaljujejo tudi po tem, ko se vrnejo v domače okolje. Za številne bolnike je učinkovita spodbuda v posthospitalnem obdobju,« je povedal Zupančič in dodal: »Prav umetnostna terapija oziroma pomoč z umetnostjo, kot so jo poimenovali pri nas, se lahko mnogokrat izkaže kot nadvse primeren most za izražanje prikritosti, ki tarejo človeško dušo. Vsekakor pa je, vsaj zame, povsem dovolj, če je, namesto mostu, tam le preprosta brv.« Z umetnostjo si lahko pomaga vsakdo – da bi osmišljal notranji svet, bolje spoznal samega sebe, povečeval samozavest, obvladoval stres in se razbremenil ter skozi ustvarjanje izražal svoje misli, čustva in vsakdanje skrbi.

 

Barbara Černe

Izvirna novica: Dobro jutro, sobota, 18. oktober 2008
Članek in slika sta last časnika Dobro jutro in avtorjev.