|
 Slovenija, žal, krepko prispeva v svetovno statistiko samomorov.
Kot so navedli na Inštitutu za varovanje zdravja, je do zavedanja o visokem samomorilnem količniku pri nas prišlo po drugi svetovni vojni, ko je te vrste zdravstvena statistika postala veljavnejša. Leta 1960 je bilo že več kot 25 samomorov na 100.000 prebivalcev letno. Dvajset let pozneje pa je številka presegla 600 samomorov na leto, kar je ostalo bolj ali manj nespremenjeno vse do danes. Več moških kot žensk
V obdobju med 2000 in 2006 se je samomorilni količnik gibal med 25 in 30, kar je med 37 in 47 za moške ter 10 in 15 za ženske. Po statističnih podatkih razmerje med moškimi in ženskami umrlimi zaradi samomora znaša 3,5 : 1 na vsak ženski samomor se zgodi 3,5 moških samomorov.
Povprečna starost umrlega zaradi samomora je okoli 50 let. Šokantno in zaskrbljujoče je dejstvo, da se po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za leto 2003 Slovenija v standardizirani stopnji umrljivosti zaradi samomora oseb starejših od 65 let uvršča na prvo mesto.  Foto: Anja Česen Leta 2006 je zaradi nezgod v prometu umrlo 293 Ijudi, od tega 243 moških in 50 žensk. V istem letu pa je zaradi samomora umrlo 529 ljudi, 415 moških in 114 žensk. Številke govorijo svojo zgodbo, saj je zaradi samomora umrlo za dobrih 80 odstotkov več Ijudi, kot jih je umrlo v prometnih nezgodah. Skrajno zaskrbljujoče je dejstvo, da pri nas zaradi samomora umre v povprečju ena oseba vsakih 17 ur. Po navedbah IVZja je opaziti velike razlike med posameznimi regijami v količniku samomora. V letu 2006 so med naj¬olj ogrožene regije spadale Celje, Maribor, Murska Spbota in Ravne na Koroškem, ki so vse na slovenskem severovzhodu. Najmanj samomorov so leta 2006 zabeležili v Novi Gorici. Vse bolj redek pojav pa je samomor na jugu in zahodu države. Ko pa so na IVZ ju regionalne razlike obravnavali ločeno po spolu, so se številke prikazale drugače. Največ ženskih samomorov so leta 2006 zabeležili v Celju (13,1), Ljubljani (12,6) in Mariboru (15,9), medtem ko so največ moških samomorov poleg Celja in Maribora zabeležili še v Murski Soboti (51,9) in na Ravnah Koroškem (62,5). Med načini samomora že ves čas prevladuje obešanje s 65,03 odstotka, v mnogo manjšem odstotku sledijo zastrupitve s plini, utopitve, strelne poškodbe, skoki z višine, leganje pred predmet v gibanju in poškodbe z ostrimi predmeti. V Evropski uniji Skrajno zaskrbljujoče je dejstvo, da pri nas zaradi samomora umre v povprečju ena oseba vsakih 17 ur.
|
Po podatkih Eurostata je bilo leta 2006 v Evropski uniji 10,6 samomora na 100.000 prebivalcev. Zaradi samomora je umrlo na dan v povprečju približno 20 oseb, v starosti od 15 do 29 let, približno 87 oseb, v starosti od 30 do 59 let, ter približno 56 oseb, starih več kot 60 let. V letu 2006 je tako v Evropski uniji zaradi samomora umrlo približno 52.300 Ijudi. Primerjava podatkov o incidenci samomora, ki veljajo za države članice Evropske unije, kaže, da je samomorilnost v povprečju višja v državah vzhodne Evrope, torej skupaj s Slovenijo; v sredozemskih državah in Združenem kraljestvu pa je incidenta samomora nižja. Podatki Eurostata in Svetovne zdravstvene organizacije za leto 2006 kažejo, da je bila incidenca samomora v vseh starostnih skupinah najvišja v Litvi, na drugem mestu je bila Slovenija, sledile pa so Madžarska, Latvija, Finska, Estonija in Poljska. Najnižja incidenta samomora pa je bila na Cipru in v Grčiji. V svetu Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije umre zaradi samomora letno približno milijon ljudi, kar pomeni 16 samomorov na 100.000 prebivalcev, vsakih 40 minut en samomor. V zadnjih 45 letih je incidenca samomora po svetu narasla za približno 60 odstotkov. Samomor spada v starostni skupini od 15 do 44 let, tako pri ženskah kot pri moških, med tri najpogostejše vzroke smrti in kaže, da postaja samomorilnost vedno večje breme sodobne družbe. Samomorilnost je posledica številnih sociokulturnih dejavnikov in se pogosteje pojavi ob socialnoekonomskih, družinskih in osebnostnih krizah. Po enotnem mnenju slovenskih in tujih suicidologov je v več kot 90 odstotkih primerov posledica neprepoznane in nezdravljene duševne motnje, kot sta depresija ali shizofrenija. Najpogostejši vzrok smrti zaradi samomora pri starejših osebah je depresija; pojav le-te je za dobro četrtino pogostejši v starostni skupini nad 65 let kot pa v starostni skupini od 25 do 64 let.
Romana Fridrih
Izvirna novica: Dobro jutro, sobota, 27. septembra 2008
Članek in slika sta last časnika Dobro jutro in avtorjev.
|
