 Poleg depresije so to najpogostejše duševne motnje v razvitem svetu, v evropskem prostoru pa naj bi za njimi trpelo 41 milijonov ljudi.
"Počite, še bolj počite, tako, da bo res bolelo!" je govornica nedavno spodbujala stoglavo občinstvo v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Poslušalci so po navodilu napenjali gospodinjske elastike okrog svojih zapestij in jih puščali, da so se vrnile v prvotno lego.
Ne, občinstvo ni bilo na nikakršnem tečaju samopoškodovanja, temveč se je učilo ene od sprostitvenih tehnik v primeru napada anksioznosti. Minuli teden je namreč v Sloveniji potekal peti mednarodni teden možganov, ki so ga odprla predavanja o anksioznih motnjah. Letos je festival družno organiziralo Slovensko društvo za nevroznanost SiNAPSA, Slovenski svet za možgane, ZRC SAZU in Slovenska kinoteka.  Anksiozna motnja
Psihiatrinja Bojana Avguštin, dr. med., je poudarila razliko med anksioznostjo in anksiozno motnjo. Anksioznost ali stanje živčne napetosti je označila kot del normalnega čustvovanja, neprijeten občutek, anksiozno motnjo pa kot bolezen živčnega sistema, ki se pojavi, če se anksioznost pojavlja bolj pogosto, v daljšem časovnem obdobju. "Anksiozna motnja ovira vsakdanje delovanje posameznika, se pojavlja tudi ob odsotnosti realne nevarnosti, posameznik pa je ne more več nadzorovati," je povedala Avguštinova. Anksiozne motnje se lahko pojavijo pri ljudeh vseh starosti in prizadenejo oba spola, čeprav so pri ženskah pogostejše. Poleg depresije so najpogostejše duševne motnje v razvitem svetu, v evropskem prostoru pa naj bi zaradi njih trpelo 41 milijonov ljudi. K razvoju anksioznih motenj so bolj nagnjeni perfekcionisti, ljudje, ki imajo večjo potrebo po odobravanju iz okolice, ljudje, ki slabo prenašajo kritiko in imajo močno potrebo po nadzoru, ter tisti, ki zanemarjajo občutek, da so pod stresom.
Anksioznost prepoznamo po simptomih na telesni in duševni ravni. Telesni odziv na anksioznost je razbijanje srca, težko dihanje, vrtoglavica, bolečine v trebuhu, glavobol, slabost, čustveni odziv pa se lahko kaže v paniki, tesnobi, strahu, napetosti in razdražljivosti. Ti znaki pogosto posnemajo različne telesne bolezni, zaradi česar je bolnik lahko še bolj prestrašen. "Veliko bolnikov ob simptomih anksioznosti poišče pomoč na urgenci. Šele ko zdravniki potrdijo, da ne gre za somatsko obolenje, poiščejo pomoč psihiatra oziroma psihologa," pravi Avguštinova. Zdravljenje anksiozne motnje je potrebno, saj v primeru nezdravljenja lahko pomembno vpliva na kakovost bolnikovega življenja, vodi v izogibajoče vedenje ter mu povzroča težave v odnosu do soljudi. Na voljo je več načinov zdravljenja, kot so učenje bolnika o motnji, terapija z zdravili, psihoterapija, metode sproščanja ali kombinacija navedenih načinov. Sprostitvene tehnike
Delovna terapevtka Pika Ribič in medicinska sestra Ljubica Vouk sta poslušalcem predavanja pokazali nekaj sprostitvenih tehnik ob napadu anksioznosti, med drugim tudi tehniko z gospodinjsko elastiko, opisano zgoraj. Zadajanje bolečine s pokanjem elastike je ena iz niza tehnik preusmerjanja pozornosti, pri katerih ob pojavu tesnobnih občutkov preusmerimo pozornost drugam, v tem primeru na bolečino. "Če je nekoga na primer strah vožnje z gondolo, naj med vožnjo preusmeri svoje misli o strahu na bolečino," sta pojasnili predavateljici. Pozornost lahko preusmerjamo tudi z miselnimi vajami, kot je na primer odštevanje števila 7 od 100, ali pa z mislimi na prijetne spomine in s fantaziranjem. V stresnih trenutkih si lahko pomagamo tudi z dihalnimi vajami ali hitro sprostitveno tehniko, pri kateri globoko vdihnemo skozi nos, zadržimo zrak za približno 10 do 20 sekund in hkrati napnemo mišice vsega telesa, nato pa izdihnemo skozi usta in popustimo napetost v mišicah. "Pomembno je, da vsak najde tehniko, ki mu najbolj ustreza. Izbira bolj umirjene ali bolj dinamične tehnike je odvisna od tipa posameznika," sta povedali demonstratorki. Objavljeno v časopisu Dnevnik, v torek, 18. 03. 2008
Tekst: Nina Meden Članek je last avtorice in časopisa Dnevnik |
