Pri depresiji koristi skupinska opora Natisni E-pošta
Vpisal: Hister Caprae   
12. 09. 2007
Image Skupina posamezniku omogoča pogovor in realnejši pogled na lastno stanje

Skupina za samopomoč, ki je namenjena depresivnim in anksioznim ter njihovim svojcem, ki jo je Zavod za zdravstveno varstvo Celje v sodelovanju z društvom Dam ustanovil januarja, bo septembra spet začela s srečanji.

Člani se v skupini pogovarjajo o svojih težavah in si pomagajo z izmenjavo izkušenj in z nasveti. Skupine za samopomoč se potrjujejo kot dobra opora posamezniku v obdobju premagovanja depresije in pri okrevanju. "Skupina za samopomoč ni namenjena terapiji, saj se vanjo vključijo tisti, ki so zaradi depresije in anksioznosti že v obravnavi pri osebnem zdravniku, psihiatru ali drugem strokovnjaku.

 
ImageV skupino se vključujejo tudi svojci, da bi spoznali naravo teh motenj in načine, kako družinskemu članu čim bolje pomagati. Skupina posamezniku ponuja občutke varnosti in sprejetosti. Omogoča mu pogovor, realnejši pogled na lastno stanje in razumevanje depresije ter srečevanje z ljudmi, ki imajo podobne izkušnje in se soočajo s podobnimi bremeni. Udeležence spodbuja, da čim bolj aktivirajo in razvijajo svoje sposobnosti, znanja in veščine za spoprijemanje z življenjskimi situacijami," je povedala Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka socialne medicine, predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Sprejetost, zaupnost, razumevanje in spodbuda ter čas, ki so ga posamezniki deležni v skupini, so poglavitni razlogi, da se vedno znova vračajo vanjo. Vse tisto torej, kar ljudje pogosto pogrešajo v vsakodnevnih situacijah in stikih, še zlasti tisti, ki se soočajo s takšno ali drugačno duševno motnjo. Skupino v Celju koordinira in vodi Petra Plankar, članica društva Dam.

V Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so se za ustanovitev skupine odločili, ker število ljudi z depresijo in anksioznostjo narašča. Med depresivno populacijo je tudi tveganje za samomor vsaj 30-krat večje. Po nekaterih ocenah je depresiven vsak dvajseti posameznik. Približno vsaka šesta oseba v svojem življenju zboli za depresijo - ženske zbolijo dvakrat pogosteje kot moški, med bolj ogroženimi so tudi bolniki s kroničnimi telesnimi obolenji. Ne glede na to, velja, da depresija lahko prizadene vsakogar, mlade, starejše, moške ali ženske. Oseba z depresivno motnjo občuti hudo breme in trpljenje, breme depresije močno občutijo tudi svojci. Depresija obsega precej več kot le občutek žalosti. Človek zboli, ko se omaje ravnovesje nevrotransmiterjev v tistem delu možganov, ki uravnava razpoloženje. Pri depresiji prevladuje negativno razmišljanje, ki človeka prevzame, vpliva na njegova čustva, občutke in vedenje. Pogosto je depresija spregledana ali pa traja zelo dolgo, da posameznik poišče strokovno pomoč. Pomembno je vedeti, da je depresija bolezen, ki jo je mogoče premagati in je ozdravljiva. Znati jo moramo prepoznati in ustrezno pristopiti k zdravljenju. Posameznik se lahko zdravi z zdravili in različnimi oblikami psihoterapevtske obravnave.

Izvirna novica objavljena v Dnevniku v torek, 11. 09. 2007
Tekst: (nr)

 
< Nazaj   Naprej >
© 2005 - 2026 Nebojse.SI - e-glasilol Društva DAM
Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami