V prilogi "Ljudje odprtih rok" oktobrske številke revije Naša žena , je bila predstavljena predsednica Društva DAM Maja Cimerman, kot kandidatka za "Izjemno osebnost leta". Bralci omenjene revije z izpolnitvijo glasovnice objavljene v prilogi "Ljudje odprtih rok", izbirajo osebnost, ki bo prejela naziv "Dobri človek leta 2006". Za vse nas (člane in sodelavace društva DAM), pa je kandidatura "koklje", kakor jo poznamo po nadimku na Forumu, velik uspeh. Torej uspeh zanjo in za vse nas, neglede kdo bo prejel največ glasov od bralcev revije Naša žena. V nadaljevanju spodaj posredujemo predstavitev Maje Cimerman, kakor je bila objavljena v omenjeni reviji:

Ko je bila Maja Cimerman depresivna, si je obljubita, da bo pomagala drugim, če se sama reši tesnobe v duši. In se je. Takoj za tem je ustanovila društvo in sedaj pomaga ljudem, ki so v podobnih težavah.

"Ko sem po dolgih petnajstih letih zdravljenja anksioznosti in depresije, iskanja najbolj ustrezne terapije, po padcih in krizah, menjavah psihiatrov vendarle stopila na težko in dolgotrajno pot h kakovostnejšemu življenju, sem začela tudi intenzivno brskati po internetu in iskati ljudi s podobnimi izkušnjami. Andreja, ki se je zaradi depresije zdravila v Begunjah, mi je pripovedovala, kako je tam dr. Dragica Resman začela z vedenjsko-kognitivno terapijo, ki je pomagala mnogim s podobnimi težavami. Andreji in Emi so se kmalu pridružili še drugi, nekateri so se zdravili v Begunjah, drugi drugje, in decembra 2004 smo imeli društvo registrirano. Maja je zaživela internetna stran, obiskovalcev je vsak dan več, kar verjeti ne morem, kako hitro se veča njihovo število. Po sto, tudi dvesto na dan. (OP. Urednika: 1.500 do 2.500 na dan) Vedno več se oglaša moških in tudi starejših, s svojimi vprašanji, izkušnjami, tegobami," pripoveduje Maja Cimerman. Zaradi društva je v sebi premagala številne strahove. Pred nekaj leti, ko je bila bolna, ni upala v trgovino, na avtobus, na trg. "Že ob misli na to, da bi šla v trgovino, sem imela potne roke, srce mi je hotelo zbežati iz prsi, težko sem dihala. Gledala sem druge mame, kako vodijo svoje otroke na sprehod, jaz pa tega nisem bila sposobna, svojih dveh otrok nisem bila zmožna niti spremiti v vrtec in šolo. Uničevali so me občutki krivde, ker so morali namesto mene drugi v trgovino, po otroke, na roditeljski sestanek. Po paničnem napadu, ki sem ga doživela tako rekoč brez razloga, sem šla k svoji splošni zdravnici, vsi izvidi so bili v redu, jaz sem se pa počutila vedno slabše. Neprespane noči so se vrstile, najhujši je bil strah pred tem, da se mi bo zmešalo, opisuje svojo bolezen Maja, ki so ji antidepresivi, morda pa še bolj psihoterapija pomagali, da je zdaj zdrava. In dejavna.

Klemen Rebolj, dr. med., psihiater, Psihiatrična bolnišnica Begunje: "Osebna izkušnja depresije in tesnobe gospe Maji omogoča razumevanje ljudi, ki v človeku, potrebnem pomoči, vzbuja upanje in zaupanje. S svojo pronicljivostjo bogato teoretično znanje o duševnih motnjah in terapevtskih pristopih ves čas dopolnjuje, vse bolj pa zaupa tudi svoji intuitivni presoji. Tako milo naklonjenost in empatično sprejemanje ljudi v stiski dopolnjuje s primernimi spodbudami in, če je potrebno, tudi z odločnim usmerjanjem v ustrezno delovanje. Gospa Maja je ženska, ki jo čas, v katerem živimo, zelo potrebuje bistra, samosvoja, pogumna, ustvarjalna, odločna, predana, odprta. Postavljam jo ob bok velikim ženskam, ki so spreminjale svet vsaka na svoj način."

DR. Zoran Milivojevič, dr. med., psihiater in psihoterapevt: "Maja je prehodila težko pot od osebe, ki ji je treba pomagati, do osebe, ki pomaga drugim; ustanovila je društvo za samopomoč izjemno v tem delu Evrope. Opravila je ogromno delo, ki je verjetno tudi del njene terapije, rehabilitacije. V delavnicah transakcijske analize, ki jih vodim, sem Majo spoznal kot toplo, inteligentno, občutljivo in vztrajno mlado žensko, ki je zbrala okoli sebe odločne ljudi. Ti sestavljajo jedro društva DAM, v katerem je vedno več ljudi s podobnimi problemi, izkušnjami, težavami."

"Ljubljanska skupina društva Dam vsakih štirinajst dni organizira kegljanje, nedavno smo imeli rafting po Savi, kar petinpetdeset nas je bilo. Premagovali smo strah pred vodo, strah pred ljudmi. Spomladi pa smo šli, skupaj s skupino, ki se zdravi v Begunjah, z letalom v Berlin. Neverjetna izkušnja za ljudi, ki leta in leta niso stopili na cesto, ki se bojijo množice ljudi. Pa ne na letališču ne na letalu ni bilo videti, da bi bili kaj drugačni potniki kot drugi, le malo bolj veseli in glasni smo bili. Skupina ima neverjetno moč. Opora in pomoč posamezniku je in že zaradi tega, ker veš, da imaš ob sebi ljudi, ki imajo enake težave, a so jim očitno kos, zmoreš. Tu in tam je bilo treba malo podihati, se sprostiti. Medicinski sestri iz Begunj Pika in Ljubica vodita tečaje sproščanja in dihanja za naše skupine in tehnike sproščanja neverjetno pomagajo, ko te zagrabi panika. Poleg tega smo dogovorjeni, da se lahko kadarkoli pokličemo po telefonu, če je treba pomagati. Spominjam se, kako me je pozimi klicala prijateljica, ki jo je panika zgrabila na sedežnici. Umirila sem jo tako, da sem skupaj z njo dihala, da sva šteli po petindvajset od tisoč nazaj, pomaga pa tudi, da iščeš v mislih na primer imena na določeno črko," brez zadrege pojasnjuje Maja drobne skrivnosti sproščanja. "Deluje, verjemite, res deluje."

 
Avtorica besedila in fotografij: Jasna Tepina

Izvirna novica: revija Naša žena, oktober 2006
Članek in fotografije so last avtorice in revije Naša žena