Pozornost ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila, usmerjamo v prepoznavanje, obravnavo in obvladovanje depresije v vseh življenjskih obdobjih.

Depresija ni značajska šibkost ali pomanjkljivost, je bolezen, ki lahko prizadene vsakogar – otroke, mladostnike, odrasle, ženske med nosečnostjo ali po porodu, starejše … Mnogokrat je ne prepoznamo in posamezniki ne poiščejo ustrezne pomoči. Tudi zato nas letošnje geslo Svetovne zdravstvene organizacije ob svetovnem dnevu zdravja opogumlja Spregovorimo o depresiji

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je v Sloveniji v obdobju 2008-2015 število prvih obiskov pri zdravniku z zabeleženo diagnozo depresije znižalo, obenem pa se je v istem obdobju število obiskov z diagnozo reakcije na hud stres precej zvišalo. V zadnjih letih je v Sloveniji v porastu tudi število predpisanih antidepresivov (zdravil za zdravljenje depresije in nekaterih drugih bolezni).

Depresija je bolezen, za katero sta značilni dolgotrajna žalost in izguba zanimanja za dejavnosti, v katerih običajno uživamo, ob tem pa je ovirano tudi naše vsakodnevno delovanje, ko s težavo poskrbimo za vsakdanja opravila. Takšne težave trajajo vsaj dva tedna. Osebe z depresijo se običajno soočajo tudi z izgubo energije, spremembo teka in spanja, tesnobo, zmanjšano zmožnostjo koncentracije, neodločnostjo, nemirom, občutkom nevrednosti, krivdo, brezupom, mislimi na samopoškodovanje ali samomor. »Depresija je pogosta motnja razpoloženja, ki pa jo lahko zdravimo. Nastane zaradi najrazličnejših razlogov in je posledica prepleta dednosti, zgodnjih izkušenj in okolja. Depresijo je pomembno kar najhitreje prepoznati, ustrezno zdraviti in preprečevati poslabšanja ter ponovitve,« poudarja red. prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihiatrije, predavateljica na Medicinski fakulteti v Ljubljani in strokovnjakinja iz Vzgojnega zavoda Planina. »Depresijo je težko prepoznati, saj se pogosto zavije v telesne simptome bolečin, nelagodja, utrujenosti. Veliko oseb z depresijo poroča, da so tako sami kot tudi njihov zdravnik na začetku sumili na druge bolezni. Posameznik je lahko ujet v sklop simptomov depresije, ki se med seboj prepletajo, prekrivajo in ojačujejo: simptomi depresije v mislih, telesni simptomi depresije, simptomi, ki se kažejo v spremenjenem vedenju in simptomi, ki se kažejo v spremenjenem čustvovanju,« pojasnjuje dr. Dernovškova. Depresijo zdravimo s psihoterapijo (z različnimi pristopi), z zdravili (antidepresivi) ali s kombinacijo zdravil in psihoterapije. »V psihoterapiji se osredotočamo predvsem na spreminjanje tistih osebnostnih in življenjskih prepričanj, ki narekujejo posameznikov način življenja in vplivajo na kakovost medosebnih odnosov. V obravnavi depresije so primerni psihoterapevtski pristopi, ki vključujejo opredelitev terapevtskih ciljev in na razumljiv način osvetlijo psihološko ozadje depresivne motnje. Depresija je pogosto povezana z nekaterimi prekomerno izraženimi osebnostnimi lastnostmi, kot so pretirana zahtevnost do sebe, storilnostna naravnanost, ustrežljivost v medosebnih odnosih, pretirana samokritika in drugo. Vse to so pomembne teme, ki jih naslavljamo v psihoterapevtskem procesu. Ob tem pa spreminjamo tudi vzdrževalne dejavnike depresije, kot sta na primer umik iz socialnega okolja ali pretirano, neproduktivno premlevanje o možnih razlogih za depresijo,« meni o vlogi psihoterapije kot pomembnem delu strokovne obravnave depresije Aleksandra Meško, specialistka klinične psihologije in psihoterapevtka, iz Centra za psihološko svetovanje Persona. Pri zdravljenju depresije imajo pomembno mesto dejavnosti, ki so za posameznika spodbudne in prijetne (potrebno je vztrajanje pri različnih dejavnostih, četudi nam trenutno morda ni do tega). Koristne dejavnosti so na primer hoja, kolesarjenje, tek in plavanje. »Zlasti za hojo je znano, da 12.000 korakov dnevno lahko pri blagi ali zmerni depresiji nadomesti jemanje zdravil,« pojasnjuje psihiatrinja Mojca Z. Dernovšek.

Podatki o iskanju zdravniške pomoči zaradi depresije in reakcije na hud stres

V raziskavah, tudi domačih, strokovnjaki ugotavljajo, da se le okoli polovica oseb, ki jih težave v duševnem zdravju ovirajo v njihovem vsakodnevnem življenju, obrne po strokovno pomoč. Med vsemi duševnimi motnjami odrasli najpogosteje obiščejo osebnega zdravnika zaradi depresije, anksioznosti ali reakcije na hud stres. »Po podatkih iz mednarodne raziskave PREDICT-D, v katero je bila vključena tudi Slovenija, je depresija prisotna pri okoli 14 odstotkih odraslih pacientov, ki se zdravijo pri družinskem zdravniku. V obdobju 2008-2015 se je po podatkih zunajbolnišnične statistike število prvih obiskov pri odraslih, starejših od 20 let, z zabeleženo diagnozo 'depresivna epizoda' znižalo v povprečju za 34 odstotkov, in sicer v vseh starostnih skupinah; pri mladostnikih, starih od 15 do 19 let, pa je število ostalo na približno isti ravni. V primerljivem obdobju se je število obiskov z diagnozo 'reakcija na hud stres in prilagoditvena motnja' pri mladostnikih in odraslih povečalo v povprečju za 47 odstotkov. V obdobju 2008-2015 se je za 18 odstotkov znižala tudi stopnja hospitalizacij odraslih (starih 20 let in več) zaradi depresije. Število izdanih receptov za antidepresive, (to so zdravila za zdravljenje depresije in nekaterih drugih bolezni), se je v tem obdobju povečalo za 28 odstotkov,« pojasnjuje podatke, značilne za Slovenijo v obdobju osmih let, Nuša Konec Juričič, specialistka socialne medicine in javnega zdravja, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Nezdravljena depresija je eden od dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje, ki je v Sloveniji velik javnozdravstveni problem. Zato je tako prepoznavi kot obravnavi depresije kot tudi samomorilnemu vedenju treba namenjati stalno pozornost. Stopnja samomora je v Sloveniji visoka, najvišja je med osebami, starejšimi od 65 let. V obdobju med letoma 2000 in 2008 se je stopnja samomora znižala za kar 32 odstotkov, med letoma 2008 in 2015 pa ostaja bolj ali manj nespremenjena. Pomembno je, da posameznik, ki se znajde v duševni stiski, o svojih mislih, čustvih in potrebah tudi na glas odkrito spregovori s človekom, ki mu zaupa. To je lahko sorodnik, prijatelj, sodelavec … zdravnik, psihoterapevt, psiholog, socialni delavec. Obenem pa bodimo v medosebnih odnosih pozorni in odprti za ljudi, s katerimi bivamo in se z njimi srečujemo – če vidimo, da je nekdo v stiski, se z njim o tem pogovorimo in mu pokažimo, da nam je mar,« še dodaja Nuša Konec Juričič.

Na področju varovanja duševnega zdravja odraslih so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v letih 2014 in 2015 pripravili program delavnic v podporo osebam, ki se soočajo z depresijo, anksioznostjo in stresom, ter njihovim svojcem. V praksi zdravstvenovzgojnih centrov vseh zdravstvenih domov so na voljo tako imenovane psihoedukativne delavnice, ki jih vodijo diplomirane medicinske sestre in psihologi. Udeležencem pomagajo pri razumevanju njihove bolezni in težav, jim nudijo priložnost izmenjave izkušenj ter učenja preprostih tehnik za lažje soočanje z življenjskimi zahtevami in situacijami. Od leta 2014 do konca leta 2016 je bilo izvedenih 422 delavnic, ki se jih je udeležilo 3200 oseb. »Večina udeležencev je z delavnicami izredno zadovoljnih, predvsem zato, ker se v njih čutijo razumljene in sprejete. Navdušeni so nad različnimi miselnimi vajami ter tehnikami sproščanja, še posebno, ko začutijo, da dejansko vplivajo na spremembo njihovega počutja in doživljanja. Nekateri se udeležijo vseh treh delavnic in tako okrepijo pridobljena znanja in veščine,« opisuje ugodne odzive v programu Nuša Konec Juričič.

Pomemben vir pomoči predstavlja tudi mreža 10 svetovalnic za pomoč v čustveni stiski, ki deluje pod okriljem Centra za psihološko svetovanje Posvet (pri vzpostavljanju mreže svetovalnic je partnersko sodeloval tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje v projektu MOČ Norveškega finančnega mehanizma v letih 2015 in 2016). V svetovalnicah v Ljubljani, Kranju, Celju, Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Sevnici, Laškem, Novi Gorici, Postojni in Kopru je v letu 2016 poiskalo individualno svetovalno pomoč več kot 1000 ljudi. Svetovalnice so pomembno dopolnilo ostalim virom pomoči, saj so za ljudi laže dostopne - brez napotnice in dolgih čakalnih dob. Za več kot 40 odstotkov klientov predstavljajo prvi vir pomoči, ki so ga uspeli uporabiti pri razreševanju svojih težav.

Podpora nosečnicam in ženskam po porodu

Ena od skupin, ki ji ob svetovnem dnevu zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje namenjajo poglobljeno skrb, so nosečnice in ženske po porodu. »Nosečnost, rojstvo otroka in materinstvo so za vsako žensko velika življenjska prelomnica. Občutki ob tem so mešani, med drugimi pridejo tudi skrbi, utrujenost in žalost. Običajno ti občutki hitro izzvenijo, če pa vztrajajo, obstaja možnost, da ima ženska depresijo. Dobro je, da vemo, da je depresija v nosečnosti in po rojstvu otroka dokaj pogost pojav. Z njo se sreča vsaka šesta ženska, ki je rodila. V Sloveniji to pomeni približno 3.300 žensk na leto. Če obporodne depresije ne zdravimo, lahko traja mesece ali se ponavlja še vrsto let. To lahko slabo vpliva na naše zdravje in zaradi tega tudi na otrokov razvoj,« pojasnjuje dr. Zalka Drglin, raziskovalka na področju reproduktivnega zdravja, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V projektu Skupaj za zdravje Norveškega finančnega mehanizma so vzpostavili spletno rubriko, namenjeno informiranju o obporodni depresiji na naslednji povezavi. Nosečnice in ženske po rojstvu otroka lahko neposredno dostopajo do anonimnega spletnega vprašalnika o tveganju za depresijo (EPDS) s povratnimi informacijami in po potrebi z usmeritvijo na strokovno pomoč. Na naslovu www.nijz.si/dusevnozdravje-pomoc je objavljen tudi seznam virov strokovne pomoči v zdravstvenem sistemu s kontakti strokovnjakov s področja duševnega zdravja.

Po mnenju strokovnjakov Nacionalnega inštituta za javno zdravje bi morali v Sloveniji na področju varovanja duševnega zdravja še bolj kot doslej delovati preventivno in napore organizirano usmeriti v krepitev osebnostne čvrstosti posameznika, da se bo laže prilagajal hitri dinamiki življenja, v povezovanje strokovnjakov in organizacij ter posebno skrb nameniti ranljivim družbenim skupinam. Preventivni pristopi vključujejo tudi razvoj in implementacijo programov za otroke in mladostnike.

Izvirna novica: www.nijz.si , 3. april 2017
Prispevek je last medija: www.nijz.si