  Dekleta trpijo zaradi depresije in tesnobe, če so bile kot dojenčki izpostavljene stresnim stanjem, sporočajo raziskovalci.Večja verjetnost je, da se bodo najstnice spopadale s potrtostjo in depresijo, če so bile kot punčke izpostavljene stresu, je razkrila študija.
Deklice, za katere so v prvem letu življenja skrbele matere, ki so
trpele za depresijo, imele težave v odnosu ali s financami, bodo kot
malčice verjetno imele višji nivo kortizola, stresnega hormona, do
začetka najstniškega obdobja pa se bodo od vrstnic razlikovale še po
drugačnem razvoju možganov, saj je stres vplival na dve področji,
povezani s čustvi in nadzorom nad njimi. To je povezano z občutji tesnobe in simptomi depresije že pri rosnih
osemnajstih, je pokazala raziskava. Pri mladih fantih tega niso opazili.
 | Stres v otroštvu se v mladosti izrazi kot tesnoba in depresija, pravijo raziskovalci. Foto: Shutterstock |
Motnje v razpoloženju
Študija razkriva, da lahko stres v najzgodnejšem življenju vpliva na spremembe oziroma motnje v razpoloženju, poudarjajo strokovnjaki in še, da bi bil lahko nekoč prav to odločilen znak, ali majhen otrok potrebuje pomoč strokovnjaka. »Hoteli smo razumeti, kako stres v najzgodnejšem življenju vpliva na razvoj možganov in ali vodi v tesnobo in depresijo,« je dejala avtorica raziskave dr. Cory Burghy. »Dekleta, ki so imela v predšolskem obdobju, ko so bila stara od tri do pet let, povišan nivo kortizola, so pozneje kazala nižjo možgansko aktivnost na tistih področjih, ki so povezana s čustvi, to pa napoveduje simptome tesnobe v adolescenci.« Raziskava, ki je bila objavljena v publikaciji Nature Neuroscience, je obravnavala 57 otrok, 28 deklic in 29 dečkov, vsi so sicer sodelovali tudi v dlje trajajoči raziskavi univerze Wisconsin-Madison. Raziskovalci so odkrili, da so imele štiriletnice s povišanim kortizolom šibkejše možganske povezave; potem so odkrili še, da so živele v domovih, kjer je vladal stres: matere so se spopadale z depresijo, težavami s starševstvom, zakonskimi težavami in/ali težavami s finančnim stanjem. Dr. Richard Davidson, profesor psihologije in psihiatrije, ki je delal z dr. Burghyjevo, je povedal: »Naše odkritje poraja vprašanje, kako se fantje in dekleta razlikujejo pri zgodnjem spopadanju s stresom. Vemo, da ženske priznavajo več težav z menjavanjem razpoloženja in tesnobo, te s spolom povezane razlike pa so zelo pomembne, zlasti v adolescenci.« Študija odpira pomembna vprašanja, ki bodo v precejšnjo pomoč zdravnikom, še posebno pri preventivnih strategijah, od katerih bi lahko imeli koristi vsi otroci, saj bi jih naučili odpornosti in tega, kako poskrbeti zase, je še dejal dr. Davidson. Dr. Marilyn Essex, profesorica psihiatrije na univerzi Wisconsin-Madison, je dodala: »Pokazali smo, da stres in kortizol v zgodnjem življenju vplivata na razvoj možganov, zato bi veljalo razmisliti, kako bi lahko pomagali mladim staršem in družinam, jim izkazali večjo podporo.«
Velike osebnostne razlike V začetku leta je neka druga raziskava, v kateri je sodelovalo 10.000 ljudi, pokazala, da so moški in ženske prav zares različni, v povprečju si delijo le deset odstotkov osebnostnih značilnosti. In še tole so ugotovili: psihološko bi bili lahko moški in ženske zares z različnih planetov, tako kot pač pravi prodajna uspešnica Moški so z Marsa, ženske z Venere. No, kar se tiče preostalih 90 odstotkov značilnosti: rezultati so malce bolj predvidljivi. Nežnejši spol je nagnjen h kazanju več nežnosti in topline, moški pa so emocionalno bolj stabilni in dominantni. Angleški in italijanski psihologi so analizirali rezultate osebnostnih testov in izmerili 15 karakteristik: ženske so se med drugim bolje odrezale pri čustvovanju, toplini in razumevanju, moški pa pri čustveni stabilnosti, dominantnosti in občutku dolžnosti. Raziskovalci so sklenili, da med spoloma obstajajo izjemno velike osebnostne razlike, prav to pa vodi v zapletenost odnosov med spoloma – ne le doma, tudi na delovnem mestu.
Avtor: U. S.
Foto: Shutterstock Izvirna novica: Slovenske novice 23.11.2012 Članek je last medija Slovenske novice in avtorja
|
