• v populaciji na primarni ravni je pogostost kliničnih znakov in simptomov depresivne motnje od 9 % do 13 %,
• ocene deleža verjetno spregledanih posameznikov z depresivno motnjo v ambulantah zdravnikov družinske medicine so med 43 % in 64 %, 
• med skupinami, kjer se klinični znaki in simptomi depresije pojavljajo v najvišji stopnji so osebe s kroničnimi boleznimi (od 13 do 20,8 %) in ženske v starosti od 46 do 55 let (od 17 do 23 %).
  

Podatki pri mladostnikih pa kažejo (izhajali smo iz mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju iz leta 2010), da je skoraj tretjina mladostnikov v starosti od 11, 13 in 15 let v zadnjem letu doživljala občutke depresivnosti in žalosti, med njimi več deklet kot fantov. Občutja depresivnosti so pogosteje doživljali mladostniki iz družin z nižjim socialno ekonomskim položajem, z obema nezaposlenima staršema in tisti brez prijateljev.

Poleg tega pri odraslih beležimo v obdobju 2001 do 2008 zvišanje deleža tistih (raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog 2001, 2004, 2008), ki vsakodnevno doživljajo stres, kar se v raziskavah kaže kot pomemben dejavnik tveganja za pojav depresije. Kot najpogostejši vzrok stresa anketirani navajajo obremenitve na delovnem mestu. V obdobju od leta 2004 do 2008 se je doživljanje stresa zaradi obremenitev na delovnem mestu povečalo, prav tako pa tudi stres zaradi slabih odnosov s sodelavci. Posledice dolgotrajnega ali ponavljajočega stresa so lahko hude; od upada razpoloženja, izgorelosti, različnih psihosomatskih ali duševnih bolezni, ki imajo pogosto za posledico daljše odsotnosti in manjšo delovno učinkovitost. Glede na to, da se v zadnjih letih potencialni stresorji povečujejo in lahko pričakujemo še večjo izpostavljenost hujšim stresnim obremenitvam, bi morali področju prepoznavanja in obvladovanja stresa terzmanjševanja potencialnih stresnih reakcij nameniti več pozornosti na vseh ravneh družbe. S tem bomo prispevali tudi k zmanjšanju pojava duševnih težav in motenj, med njimi tudi depresije.

Svetovna gospodarska kriza in vpliv na duševno

Svetovna gospodarska kriza je ena izmed življenjskih situacij, ki predstavljajo potencialni dejavnik tveganja za duševno zdravje. Izguba službe, negotovost, nejasne zahteve in pričakovanja, občutki brezizhodnosti, slabšanje socialno ekonomskega položaja, različne spremembe v družbi povzročajo dodaten stres, ki lahko – če traja dlje časa ali se ponavlja, posebej pri ranljivih skupinah (otroci, starostniki, nižje izobraženi, revnejši) sproži duševne težave, med drugim tudi depresijo. Pomembno je, da se zavedamo, da je gospodarska kriza le eden izmed stresnih dejavnikov, ki lahko prispevajo k nastanku duševnih težav. Posamezniki, ki so opremljeni s strategijami soočanja s težavami, ki imajo primerno in zadostno podporo v okolju, ki so osebnostno močni, s pozitivnim odnosom do sebe in do drugih, bodo kljub gospodarski krizi ohranili dobro duševno zdravje. Kar pa ne pomeni, da ob težkih življenjskih situacijah (npr. izguba službe) ne bodo čutili žalosti, jeze, razočaranja ipd. Le da situacija ne bo sprožila močne in dolgotrajne oviranosti posameznika pri njegovem zasebnem, poklicnem in socialnem delovanju. To nam daje boljše izhodišče za preventivne in promocijske aktivnosti, saj našo dejavnost ne usmerja le v razreševanje gospodarske krize  in zmanjševanje njenih posledic na zdravje, temveč tudi v iskanje načinov, kako okrepiti posameznika in njegove strategije spoprijemanja z vsakodnevnimi stresorji.
V ta namen so na voljo različne delavnice, izobraževanja in tudi gradiva, med katerimi nekatera najdete tudi na spletni strani IVZ pod e-gradivi: http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=233 (npr. Ko te strese stres, Ko učenca strese stres, Depresija, Depresija med starejšimi, Izgorevanje).

Aktivnosti Inštituta za varovanje zdravja RS

Ob letošnjem Svetovnem dnevu duševnega zdravja smo se v luči evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti na Inštitutu za varovanje zdravja RS na področju preprečevanja in učinkovitejšega obvladovanja depresije usmerili v populacijo starejših. Ti namreč predstavljajo eno od ranljivih skupin, saj je depresija najpogostejša duševna motnja v starosti. V ta namen smo ponatisnili zgibanko Depresija med starejšimi, ki bo v okviru regionalnih Zavodov za zdravstveno varstvo, zdravstvenih domov in drugih organizacij, ki se ukvarjajo s starejšimi, na voljo po vsej Sloveniji, v elektronski obliki pa je dostopna tudi na naši spletni strani. Poleg tega smo in še bomo v različnih slovenskih krajih izvedli izobraževanja na temo preprečevanja, prepoznavanja in zdravljenja depresije med starejšimi.
Kam po pomoč?
V Sloveniji se je skozi leta razvila mreža različnih virov pomoči, nekateri dostopni v okviru zdravstvenega sistema, drugi preko delovanjanevladnih organizacij, pri zasebnikih itd. V knjižici »Kam in kako po pomočv duševni stiski?«, ki je dostopna na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/kam_in_kako_po_pomoc_2009_for_WEB.pdf ),  je sistematičen pregled vseh oblik pomoči, ki jo posameznik lahko dobi v primeru duševne stiske. Ob tem je razloženo tudi, kam naj se posameznik obrne v skladu z določeno težavo, s katero se sooča.

Spodaj navajamo samo nekaj osnovnih kontaktov v primeru duševne stiske:

Pogovor s strokovnjakom:

• V primeru duševne stiske se lahko obrnete na svojega osebnega zdravnika ali pa psihiatra, psihologa ali psihoterapevta, ki delajo v najbližjem zdravstvenem domu , psihiatrični kliniki, ali v zasebni oziroma koncesionarski praksi. Kontakt vam lahko posredujejo tudi na enem izmed spodaj navedenih telefonov za pomoč v duševni stiski
• Na razpolago so tudi svetovalne službe, na katere se lahko obrnete brezplačno ali z majhnim prispevkom:
  

Posvet – Center za psihološko svetovanje, Ljubljana, T: 01 251 29 50, www.posvet.org
Psihološka svetovalnica TU SMO ZATE, Celje, T: 031 778 772,
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, T: 01 583 75 00
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor, T: 02 234 97 00
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Koper, T: 05 627 35

Telefon kot podporni medij ob duševni stiski: svetovalci lahko prisluhnejo ali pomagajo pri napotitvi k strokovnjaku:

• Klic v duševni stiski (deluje od 19.00 do 7.00 vsak dan) 01 520 99 00
• Brezplačni zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (deluje 24h/dan) 116 123
• TOM,telefon otrok in mladostnikov (deluje med 12. In 20. vsak dan) 116 111
  

Internet kot podporni medij ob duševni stiski:

• DAM – Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami  www.nebojse.si
• To sem jaz - spletna stran namenjena zlasti otrokom in mladostnikom www.tosemjaz.net
• Med.Over.Net – spletni portal z izčrpnimi informacijami o zdravju, duševnem zdravju in drugih področjih. med.over.net
  

Literatura:
Knjige, priročniki so lahko včasih dober vir informacij, ki pomaga razumeti, kaj se z nami dogaja. V knjižnicah na oddelku za psihologijo najdete literaturo na poljubno temo s področja duševnega zdravja, ki bi vas lahko zanimala (odnosi, stres, čustva, itd.).