  Človek, ki v stiski ne vidi več konstruktivnega izhoda, temveč zgolj enega, dokončnega, si z lastno roko konča življenje. Samomor, ena izmed tabuiziranih tem naše družbe, je tako prisoten v družinskih zgodbah, da boste v skupini ljudi, kadar povprašate, koliko jih ima med prijatelji ali sorodniki nekoga, ki je naredil samomor, verjetno dobili odziv vseh.
V časih, ki jih preživljamo, nas lahko upravičeno skrbi, da se bo stopnja samomorilnosti povečala in zadnji dogodki v Sloveniji žal to tudi kažejo. Samomor je tragedija za bližnjo okolico, saj po smrti osebe ostanejo nikoli odgovorjena vprašanja, zakaj je to storil(a) in kaj smo naredili narobe, da nismo prepoznali znakov takšne ogroženosti. Preprečevanje samomora bi morala biti ena izmed glavnih tem socialne politike, vendar še vedno nimamo uveljavljene nacionalne strategije prevencije samomora.
 | Matic Munc, psiholog: »Preprečevanje samomora bi morala biti ena izmed glavnih tem socialne politike, vendar še vedno nimamo uveljavljene nacionalne strategije prevencije samomora.« (Foto: agencija Giedon |
Kaj lahko storimo? Predvsem moramo biti senzibilni do odzivov svojih
bližnjih, ne zanemarjati različnih znakov obupa, ki se kažejo v govoru,
vedenju, telesnem stanju. Vezi z življenjem, pogovori in druženje,
človeška toplina in pozornosti do sočloveka so najbolj bazični načini
preprečitve takšnih dejanj, ki jih zmore vsak od nas. Težko je, sosedje
izgubljajo službe, denarja ni, dolgovi se večajo, nekateri odnosi se
krhajo in razhajajo se življenjske skupnosti; vse to so pritiski na
posameznika, ki lahko v določeni točki izgubi voljo in se zlomi.
To je lahko zgodba vsakogar od nas in takrat je čas za aktivnost, za zbiranje potrebne moči, da se potegnemo iz brezna. Naredimo načrte, kratko in srednjeročne, nastale probleme poskušamo definirati in poiskati možne rešitve ter jih postopoma izvajati. Včasih gre to težko, kadar smo sami z težkimi mislimi. Takrat je čas za obisk svetovalca, za oporo in usmeritev.
V Sloveniji imamo aktivne telefonske linije za pomoč v duševni stiski, kjer anonimni dobimo sočloveka za pogovor, seveda pa delujejo tudi osebni svetovalci, tudi v vašem ali bližnjem kraju. Življenjski problem ni sramota, je dejstvo, ki zahteva rešitev. Kadar se odpre več kot ena možnost izhoda, takrat samomor ni več opcija. Pomagajmo eden drugemu iskati rešitve, podprimo šibke in jih spodbujamo. Jutri bomo lahko mi v podobnem položaju.
Matic Munc, psiholog.
Izvirna novica: slo-kronika.si , 10. maj 2012
Članek je last medija slo-kronika.si |
