 V državnem svetu (DS) je potekala razprava o skupnostni psihiatriji v Sloveniji. Gre za organizacijo služb, ki lahko odgovorijo na potrebe posameznikov na lokalnem območju, predsednik DS Blaž Kavčič pa je izpostavil, da skupnostna psihiatrija predstavlja velik korak naprej v demokratizaciji in humanizaciji obravnavanja ljudi z duševnimi motnjami.
Posvet je v sodelovanju z DS organiziralo Slovensko združenje za
duševno zdravje - Šent, sodelujoči pa so obravnavali pomen in razvoj
skupnostne psihiatrije v Sloveniji. Kavčič je povedal, da je z
današnjim posvetom v prostorih zakonodajne veje oblasti DZ odprl vrata
tovrstni psihiatriji pri nas, kar je v času gospodarske in socialne
krize zelo pomembno.
V zadnjih desetletjih lahko v številnih državah opazujemo
privatiziranje zdravstvenih in šolskih storitev, kar vodi v slabšanje
splošne ravni storitev, zmanjševanje dostopnosti vsem državljanom in
možnost čezmernega bogatenja privilegiranih vlagateljev in izvajalcev
komercializiranih, nekoč javnih storitev, je še povedal Kavčič ter
pojasnil, da taki ukrepi posledično vodijo v marginalizacijo prizadetih
ter v še večjo revščino in socialno izključenost. Dodal je še, da
skupnostna psihiatrija prinaša bistveno boljše in trajnostne rezultate.
Sindrom vrtečih se vrat, torej nenehnega vračanja v psihiatrične
bolnišnice, se namreč s tovrstno psihiatrijo vztrajno manjša. Skrb za osebe z duševnimi motnjami doslej skoraj povsem prepuščena svojcem
 | Psihiatrija Maribor, splošna bolnišnica Maribor. (Foto: Tomaž Klipšteter) |
Psihiatrinja Vesna Švab je pojasnila, da skupnostna psihiatrija pomeni organizacijo služb ki lahko odgovorijo na potrebe posameznika na lokalnem območju. Obvladuje ga lahko nekaj ekip, ki se povežejo in odgovorijo na nujne potrebe bolnika, izvajajo pa tudi preventivne ukrepe.
Predsednik združenja Šent Edo Belak, je na razpravi izpostavil, da moramo pri skrbi za osebo z duševno motnjo, vedno poskrbeti za to, da se duševna motnja ne poslabšuje in opozoril, da moramo poskrbeti tudi za lastno rast, saj se pogosto zgodi, da družina, v kateri biva oseba z duševno motnjo razpade, ali pa obolijo še preostali člani družine.
Belak je zaključil, da je psihiatrija v zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji sicer napredovala, a je skrb za osebo z duševno motnjo še vedno skoraj v celoti prepuščena svojcem. V Sloveniji po njegovem ni ustreznih služb, ki bi nudile učinkovito podporo uporabnikom. Tekst: (sta) Izvirna novica: Dnevnik.si , 08.05.2012 Članek je last medija Dnevnik.si |
