 V EU samo desetina ljudi s psihičnimi motnjami dobi primerno medicinsko pomoč.
Za izgubljena leta življenja zaradi posledic bolezni, kot temu pravijo v medicini, so največkrat krive nevropsihične bolezni. To je potrdila tudi raziskava, objavljena v ugledni medicinski reviji The Lancet, po kateri je 28 odstotkov let življenja izgubljenih na račun nevropsihičnih bolezni.
Tem sledijo kardiovaskularne (srce in ožilje – 22 odstotkov) in onkološke (rak – 11 odstotkov) bolezni. Pri tem prof. dr. Siegfried Kasper, predstojnik Klinike za psihiatrijo in psihoterapijo Medicinske univerze na Dunaju, specialist za psihiatrijo, nevrologijo in psihoterapijo, poudarja: »Duševne bolezni samo v naši domišljiji veljajo za bolezni, ki so redke in se bodo ugodno razvijale, če bomo 'živeli urejeno življenje'.«
Premalo sredstev
»Ne le v Avstriji, tudi drugod velja, da nevropsihičnim boleznim ne namenjamo dovolj pozornosti in sredstev. Možganskih bolezni je v Evropi čedalje več, stroški zdravljenja se povečujejo, nihče pa ne namenja dovolj sredstev za raziskave,« trdi prof. Kasper. Po njegovem prepričanju bi bilo nujno treba začeti vlagati v raziskave, saj je zdajšnje zdravljenje samo pri manjšem delu bolnikov tako uspešno, da pomembneje vpliva na potek bolezni.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) napoveduje, da bodo že leta 2030 depresije najpogostejša resnejša zdravstvena težava. Pogostejše bodo od srčno-žilnih bolezni, demence in bolezenske odvisnosti (alkoholizem...), na petem mestu pa bo sladkorna bolezen, pojasnjuje dr. Georg Psota, glavni zdravnik psihosocialne službe na Dunaju. V Avstriji so psihiatrične bolezni že danes drugi najpogostejši vzrok za invalidsko pokojnino in predčasno pokojnino na splošno.
Prepozna prepoznava
Dr. Psota opozarja, da je demenca redka pri ljudeh, mlajših od 65 let, vendar ima v starostni skupini od 80 do 90 let zaradi nje težave vsak tretji človek, pri starejših od 90 let pa vsak drugi. »Dodatne težave nastajajo, ker jo največkrat prepozno diagnosticiramo, tako da mine veliko dragocenega časa, ko bi lahko upočasnili njen razvoj. Tudi depresije so v starosti precej pogostejše, kakor si mislimo,« dodaja.
Starostna depresija
V dunajskih gerontopsihiatričnih ambulantah je starostna depresija druga najpogostejša diagnoza. Raziskava, med katero so pred desetimi leti analizirali 80-letnike iz dveh dunajskih občin, je pokazala, da jih ima 22 odstotkov depresijo, od tega jih ima tretjina težave zaradi težje oblike te bolezni. Skupaj s staranjem prebivalstva se bo gotovo povečalo tudi število dementnih in depresivnih bolnikov.
 | | (foto: Blaž Samec) |
Motnje pri četrtini odraslih
Psihiatrične motnje so zelo pogoste tudi na splošno med odraslimi prebivalci, pravi dr. Susanne Lentner, ki je bila četrt stoletja (do lani) namestnica medicinskega predstojnika inštituta Anton Proksch, največje evropske ustanove za zdravljenje odvisnosti.
Dr. Lentnerjeva nam ob predstavitvi rezultatov obsežne raziskave, med katero so sredi prejšnjega desetletja analizirali najpogostejše psihiatrične motnje prebivalcev Evropske unije, pove, da so najpogostejše anksiozne motnje (12 odstotkov prebivalstva), sledijo jim resne depresije in bipolarne motnje (skoraj osem odstotkov), somatoformne motnje (več kot šest odstotkov) in motnje, ki nastanejo zaradi zlorabe nekaterih snovi (več kot trije odstotki). »Ocenjujemo, da ima 27 odstotkov prebivalstva težave vsaj z eno od teh motenj,« trdi dr. Lentnerjeva.
V Avstriji še niso opravili epidemioloških raziskav o psihiatričnih motnjah, vendar strokovnjaki menijo, da je približno 1,4 milijona odraslih, starih od 20 do 64 let, v zadnjih 12 mesecih imelo težave z eno od teh motenj. Približno 600.000 jih je imelo težave zaradi anksioznih motenj (strahovi, tesnobe), 400.000 zaradi hujše depresije ali bipolarnih motenj (te so včasih imenovali manična depresija), 320.000 zaradi somatoformnih motenj (med njimi so občutki, ki jih posreduje avtonomni živčni sistem in jih ni mogoče nadzirati). Kar 170.000 prebivalcev Avstrije pa ima motnje, ki so posledica zlorabe alkohola, mamil ali drugih snovi.
V EU samo en človek od desetih s psihiatričnimi motnjami dobi primerno medicinsko pomoč. »Tudi če tovrstne težave ne bi bile čedalje pogostejše, se bo število takšnih primerov v prihodnje povečevalo, ker bo javnost bolje obveščena o teh težavah in bodo bolniki destigmatizirani,« je prepričana dr. Lentnerjeva. Poleg tega bo teh motenj vedno več tudi zato, ker bo čedalje več tudi starejših prebivalcev. Zato v Avstriji ocenjujejo, da bodo čez dve desetletji potrebovali nekaj sto psihiatrov več kakor doslej; konec leta 2010 so jih imeli 1062.
Tekst: Milan Ilić
Izvirna novica: Delo , petek 02.03.2012 Članek je last medija Delo in avtorja
|
