 V S E B I N AMedicinski slovar Društvo DAM
PrijavaPrijavljeni uporabniki
Prisotni: 2 gostov prijavljenih
Statistika
Člani: 1831
Novice: 1024 Povezave: 131 Obiskovalci: 12364691 Posredovanje novic
Sponzorji   Naš gostitelj
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Vljudno vabljeni na delavnico z naslovom "Iz vrtinca depresije nazaj v sedanjost", ki jo bo vodila Melita Košak, univ. dipl. psihologinja.Delavnica bo potekala v ponedeljek, 11.6.20112 v Celju, v okviru skupine za samopomoč.
Tesnoba ali anksioznost je normalen odziv človeka, ki se pojavi takrat, ko se znajde v zanj nevarnih in/ali stresnih situacijah. Pojav tesnobe postane problem, kadar ni dejanske zunanje nevarnosti ali pa v primeru, ko ta traja še dolgo časa po koncu stresnega dogodka in začnejo njeni znaki pomembno vplivati na naše vsakdanje življenje. Eden od desetih ljudi vsaj enkrat v življenju poišče pomoč pri strokovnjaku zaradi težav, povezanih s tesnobo. Ker ima tesnoba v osnovi naravno zaščitno funkcijo, je v popolnosti ne moremo izgnati iz svojega življenja, lahko pa se jo naučimo dobro obvladovati. 
Slovenija ne more zaobiti deklaracij, načel in dobrih praks s področja duševnega zdravja in skupnostne skrbi iz tujine.
Človek, ki v stiski ne vidi več konstruktivnega izhoda, temveč zgolj enega, dokončnega, si z lastno roko konča življenje. Samomor, ena izmed tabuiziranih tem naše družbe, je tako prisoten v družinskih zgodbah, da boste v skupini ljudi, kadar povprašate, koliko jih ima med prijatelji ali sorodniki nekoga, ki je naredil samomor, verjetno dobili odziv vseh. 
V državnem svetu (DS) je potekala razprava o skupnostni psihiatriji v Sloveniji. Gre za organizacijo služb, ki lahko odgovorijo na potrebe posameznikov na lokalnem območju, predsednik DS Blaž Kavčič pa je izpostavil, da skupnostna psihiatrija predstavlja velik korak naprej v demokratizaciji in humanizaciji obravnavanja ljudi z duševnimi motnjami. 
Moški ne jočejo, pa pika. Tako pravijo zakoreninjeni stereotipi o močnejšem spolu. Ti "pravega dedca" predstavljajo kot trdnega, odločnega borca, ki je za svoje najbližje sicer pripravljen umreti – vendar brez solzavosti in trzanja obraznih mišic. Zakaj moški tudi v resnici tako težko izražajo čustva? Je to zgolj posledica evolucije, skozi katero so se jih kot lovci naučili potlačiti? 
Petek, 25. 5. 2012, od 17h do 20h, z vmesnim odmorom. Dvorana Zemljepisnega muzeja, ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana. Delavnica je namenjena posameznikom z diagnosticirano bipolarno motnjo razpoloženja v okrevanju in njihovim bližnjim.
