FORUM Nebojse.si

Hay. Na forumu sem že nekaj časa, pomagam z nasveti, zdaj pa se je meni zgodilo nekaj takega, da bi res nujno rabla pogovor... Vsi ki imate izkušnje, ali karkoli veste glede tega bi vas prosila, da mi pišete... No, moja zgodba je taka...imam diagnozo anksioznost že 1 leto. Začelo se je s tem, ko so mi v bolnici reševali življenje zaradi zastrupitve in od takrat naprej sem panična glede zdravja. Karkoli me boli ali imam težave, grem na net gledat najhujše bolezni in simptome. Nato sem panična do konca. bila sem že pri skoraj vseh zdravnikih za preglede, vedno je vse vredu, v meni pa še vedno notranji glas, da je nekaj hudo narobe. Sama si dolgo časa nisem upala kam, ker sem bila panična, da bom skup padla in da bom umrla. V glavnem teh for je 1000 in to me je pripeljalo tako daleč da nisem bila zadovoljna z ničemer, vsak dan sem bila slabe volje in vsak dan me je nekaj mučilo in bolelo. Bili so grozni dnevi. Še sreča da imam takega fanta kot ga imam, saj je takih zelo malo. Stoji mi ob strani in me razume, ampak včasih popizdi, kar ga razumem saj sem zelo težavna, že samo po karakterju. Otroštvo sem imela bolj burno, saj je bil prisoten alkohol in kregarija. No, že 2 meseca jemljem AD Zoloft 50 mg in na začetku sem imela stranske učinke, potem pa se je stanje začelo izboljševati. Postala sem manj občutljiva, nič več me ni motilo, bilo je vse super in fajn, fanta sem začela oboževati ( prej mi je šlo vse na živce in ga nisem znala spoštovati...), bilo je odlično! Bila sem srečna, zares srečna... Dokler... buum, spet ta depresija  :(  že 4 dni me je držalo, postala sem čudna, sama pri sebi sem čutila da se spreminjam spet v živčno razvalino, spet mi je šlo vse na živce, bila sem napeta in nesproščena. Nisem se znala umirit ( naj povem še to da sem jemala prvo 1 tableto, nato pa sem jo povišala še za polovičko-se mi zdi da od takrat spremebe...). Včeraj pa je bila katastrofa. S fantom sma bila cel dan skupaj, imeli smo kostanjev piknik in zvečer sva bila v jacuzziju. Zvečer pa sem bila sitna, ker je nekaj šel gledat na računalnik in za naju rihtal filme, da bi jih lahko gledala. Bila sem živčna, ker ni sedel z mano in mi delal družbo in se mi ni posvečal. Pikala sem v njega dokler, da ni povzdignil glasa. Takrat pa se je z mene ,,zbudila'' pošast. Začela sem vpiti nanj kot nora, ga pretepati in pljuvati, kot bi se mi zmešalo. Tako pretepla sem ga, da je krvavel, nisem se znala umiriti. Celo noč sem prebedela z mislimi da si ne zaslužim tega življenja, da bi najraje umrla, da tako nimam kaj od življenja in da samo trpim. Danes sem se zbudila čisto povožena, glavo mi bo razneslo in misli so nejasne. Zakaj sem taka?? zakaj ne more biti tako kot včasih?? Zakaj jaz?? Grozno in bojim se, da me bo to res pripeljalo do konca... do česa res slabega... FUUULLLL mi je hudo  :'(  pomagajte!  :(

torej veš, da ni vse v Zoloftu....



nak, ni se začelo takrat, to je bila le pika na i... začelo se je že takrat

glede na ostalo povedano je očitno v tebi polno agresije, ki bi jo bilo pametno predelat...

p.s.
kako pa fant? bo še vztrajal s tabo al...

Hvala za odgovor... Ja, fant vztraja in me spodbuja še naprej...čeprav ne zastopim zakaj. Js sem sama nad sabo že skoraj :(  ma ja tablete niso vse... Na sebi moram delat in to pošteno! Ampak je težko če si napet in maš črne misli... Prav grozno je, ker se ne morem zadržat in zbrat, prav mora jeza z mene. nevem no...

in kaj si do sedaj že naredila?


ker te ima očitno rad in ker ve, da zmoreš; ker v tebi vidi moč in ker ve, da, če se lotiš sprememb na sebi, da boš uspela!

Ma v bistvu nič pametnega. Oziroma začela sem s psihologinjo, s tabletami in sem mogoče res misla da bodo tablete čudež in bom takoj bolši. Ko pa me prime jeza, si ne morem kaj in takrat ne znam razmišljati pozitivno in preprečiti napad. Nevm, Arwin, kaj naj da bo bolje??

Ja fant me ima neizmerno rad, to je že tolikokrat pokazal. Ampak jaz tega včasih ne znam ceniti. Nihče ni popoln, tud on ma napake in zna biti trmast, ampak kaj vse je že on moral pretrpeti zraven mene...

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=754

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=433&Itemid=66

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=936&Itemid=1


http://www.nebojse.si/Forum/index.php?topic=856.0

Hvala Arwen !! ;)

Jst bi te ruknu iz stanovanja, poklical policijo, rešilca in odvetnika.

Uf, hvala za vspodbudne besede Matheu   :clap:

malenkost

In ja, itaq maš prav pa vem da bi me že drugi 100 vrgli ven, sam ko mu nočem nič slabega, jeza me premaga in to je najhujš kar mora biti...

Tjashy188! :rozicodam:

Verjamem, da je hudo. Ne znam si pa niti predstavljatri, kako je šele fantu. Oz. lahko si predstavljam samo nek približek, ne pa tolikšne agresije.

Tudi jaz sem bila v kontaktu z osebo, ki mi je veliko pomenila in je imela strašna nihanja razpoloženja. Samo pri tej osebi je šlo bolj za to, da ji je vse šlo na živce... In ko se je zavedala, da se tako obnaša, se je začela odmikati od mene. Jaz sem po posvetu z nekim strokovnjakom dobila informacije, da gre za depresijo, ki ni bila zdravljena...

Ja, jeza. Očitno je polno jeze v tebi, ki ni bila izražena na pravi način.

Jaz ti svetujem, da si urgentno poišči strokovno pomoč psihoterapevta. Veliko, veliko dela te še čaka. Vendar, če si pripravljena delati in se zavedaš, da je to problem, potem boš s strokovno pomočjo in s pomočjo medikamentoznega zdravljenja počasi uspela.

Mogoče pa bi se obrnila tudi na kakšno skupino, ki se ukvarja z nenasilno komunikacijo. Mislim, da je bilo na tem forumu v eni temi to že nekaj omenjeno. Malo pobrskaj po forumu.

Ampak ne čakaj, da ne bo kakršnihkoli posledic.

Veliko boš morala pri sebi urediti Tjashi. Ni pošteno, da nekoga, ki te ima rad. Vprašanje koliko časa te bo še gledal. Upam, da samo do naslednje prilike, ko ga boš spet polomila. Kaj pa obiskovanje kakšne terapije za obvladovanje agresije. Vem, da obstajajo. Malo se pozanimaj.


P.S. Drugače pa bi se te jaz rešila na isti način kot matheu__. Se mi tudi zdi, da si tudi malo razvajena, in navajena imeti vedno prav. :ne:

Tjashi188 otroštvo ob staršu alkoholiku VEDNO pusti posledice ...
Žal. Otroka prikrajša za bazično varnost ... sigurnost ... zmanka mu (varna) predvidljivost oseb, ki jih ima rad. Nežen in ljubeč partnerski odnos je za tako osebo lahko nekaj ogrožujočega, neznanega.

Ker preteklosti ne moremo spremeniti, se lahko danes, zazremo le vase in se odločimo, za spremembe.
Tudi za celjenje starih, napol zaraščenih ran, ki vsake toliko časa spet zakrvavijo.

Ne vem, ne morem biti razodnik, kaj se je dogajalo tistega dne pri tebi ...
Vsekakor pa je bil izpad nasilja klic na pomoč, TVOJ klic na pomoč.
Otroški, ranjeni del tebe je (zopet) ostal SAM .... razočaran ...
Ta del tebe je potreboval POZORNOST ... in ker je ni dobil ... je izbruhnila togota.
Tista togota (kot ko smo bili majhni) ko magari če nagajamo, smo nesramni ..
vse z enim samim ciljem: KONČNO SEM OPAŽEN ... VIDEN ...

Lahko je nekaj v tebi zbudilo preteklo rano ... občutek samosti in zapuščenosti ... nepomembnosti.
In tvoja reakcija je bila spontana ... avtomatski odziv na sklečeo bolečino v sebi ... ki pa ti je v resnici ni zadajal partner, ampak nekaj globjega v tebi ...

Mnogo nakopičene jeze ostaja v nas ... kaže skozi agresijo do sebe ali drugih ...
Skozi psihoterapijo lahko prepoznaš na kaj si pravzaprav jezen, kako to jezo izraziti,
tudi komu in kdaj ... Jeziti se je VEŠČINA ... ki se jo je treba naučiti.
Jeza je naše avtentično čustvo in je del vsakega človeka. (kot strah, žalost in veselje)

Zdravila nam pomagajo tudi, da čustvovanje ni pretirano v skrajnostih.
Vsekakor pa se vprašaj ZAKAJ je prav on tvoj partner, KAj je tisto kar te vleče k njemu ...?
Se ob njem počutiš odrasla oseba, ali se počutiš malo dekletce v varnem objemu ...
Raziskuj KAJ ti je šlo pri njem na živce in zakaj (poišči psihoterapijo ...)
skozi to odkrivanje vajinega odnosa boš pravzaprav prišla do sebe, do svojih pogledov na svet, svojih potreb.

Tjashi188 če bi znala, bi zagotovo ravnala drugače ...
Vredna si ljubezni, vredna toplega objema ...
Le svojo JEZO bo potrebno pobližje spoznati in se znati spoprijeti z njo.

Lepo bodi, :rozicodam:

Hvala vsem za podporo in odgovore. Ma ja, nisem slaba oseba, sploh ne, znam bit ful dobra in prijazna in zato mi je tako hudo, ko sem vidla, česa sem zmožna...prav sama seb se gnusim, mrzim se in najraje bi se pogreznala nekam. Občutki krivde so v meni zelo močni, da sem sama kriva za vse. Js res upam da bo kdaj bolš ker tako nebo šlo naprej. Ja, sem kar razvajena, sicer sem se tega že malo odvadila ampak od mame sem dobila vedno vse, kar sem želela, le pozornosti je bilo bolj malo. Zdaj jo ful potrebujem, zato sem tudi bolano ljubosumna na ženske, ki se kdaj pogovarjajo z mojim fantom. Prav bolano :( Najbolj žalostno je res to, da lahko zgubim najboljšega fanta na svetu in bom šele potem spoznala kaj sem imela. ker on tega nebo zdržal več dolgo, pa naj me še ima tako rad, se lahko čustva z njegove strani ohladijo.

Ampak ni mi jasno da te lahko jeza tako zagrabi da si pripravljen iti na vse ali nič in totalno popizditi. Ma, saj sem že od nekdaj bila bolj eksplozivne narave, ampak to pa gre zdaj predaleč!! Uničujem sebe in vse ki me imajo radi... v prejšnji zvezi ni bilo toliko tega, ker tudi ni bilo tolikšne navezanosti. Bila sma skupaj 4 leta, me je varl in prizadel, pa kljub temu sem vztrajala z njim in ga prenašala, čeprav je bil do mene ful pasji in nesramen, lahko pa ful vredu. In se mi zdaj zdi, da sem taka postala sama do sedanjega partnerja. V glavnem, nočem bit taka ker se ne počutim fajn v svoji koži.

Na živce mi je šlo marsikaj, od tega da je kadil ( pa sem včasih tudi sama kadila) a je tudi to opustil zaradi mene, čeprav se mi je 2x zlagal ( to me je ful prizadelo, saj ne maram laži in obljub...)...pa še veliko takih stvari

pa sej ne morš verjet!  :closedeyes:

Lej Matheu, ne pišem na ta forum, da me kdorkoli obtožuje tu, ker me nima pravice... to velja tudi zate! Zadržuj se takih komentarjev, ker sem pisala da delim izkušnje in dobim pomoč in pametne nasvete, ne pa obtoževanja. Ne poznaš me, ne poznaš moje zgodovine, tako da ne rabiš bit nesramen, ker še zdaleč nisem sama kriva da sem taka kot sem. Misliš da mi je lahko o tem govoriti ?? Mislim da tale forum ni za to, da se folk žali, ampak da se jim pomaga, tako da prosim...

 :violina:

Ma...oprosti draga Aslan. :ne:

Ko me bo naslednjič pohopsal policaj, mu bom rekla, da sem zanalašč naredila prekršek, da bi me opazil.  In, da je to moj klic na pomoč, ker mi je v otroštvu primanjkovalo ljubezni. In on ni "in title", da mi zaračuna kazen. Raje naj se obrne na mojo psihiatrinjo, da mu ona razloži nekaj stvari.

 :sesmejem: (http://www.animationplayhouse.com/smcop.gif)

Tko ja. Uni s sekiro v slovenskih tud kliče na pomoč. Sej drgač je dober človek  in sosed...  :ninja:

Pa dobr, no...

Če človek zaprosi za pomoč in se zaveda resnosti problema in išče rešitve, potem naj se mu to tudi omogoči...

Ogromno je takih, ki se ne zavedajo problema in živijo s svojo agresivnostjo dalje. Če hočemo kaj spremeniti, je potrebno takim ljudem, ki se zavedajo resnosti problema omogočiti najboljšo strokovno pomoč.

In ni vsak v stiski, ki jamra in joka, lahko je v stiski tudi to dekle, ki je agresivno. In najbrž ji ni bilo lahko se tako izpostaviti.

Da ne bo pomote, ne zagovarjam nasilja. Na srečo tudi ne vem, kako vse to izgleda. Ampak človeku je potrebno pomagati.

In če se ta zadeva ne zaključi, bo ta deklica imela svoje otroke, ki bodo verjetno tudi žrtev njenega nasilja kot je bila on žrtev nasilja svojega očeta. In s tem se ne reši nič.

Moje mnenje.

Ja js čist zastopim da za morilce ni opravičila mislim halooo... sam tu res ni govora o tem da bi js mela namen koga ubit, sam pravim, da pride vame filing agresije in jeze sama na sebe... Neopravičeno sem jo spustila na mojega fanta, ampak nisem edina, ki se ji je to kdaj zgodilo. Mislim...že tako je hudo, že tako sem na tleh, potem pa še kritike in žalitve z vaše strani, ki naj bi bila v pomoč??

super, da nimate problemov, super da ste ,,popolni''. Vsi pa žal nismo in nosimo posledice in se vsak dan borimo, da smo vsaj kolker toliko srečni... Ni pa se potrebno delati norcev iz te bolezni, ker ni enostavno!

Vse pa tudi ni bolezen...actually...ne poznam nobenega depresivca ali strahca, ki bi tepel partnerja. In to do krvi. Itaq tudi sama praviš, da si težek karakter. Ta pa sigurno ni posledica bolezni. :kiselnasmeh:

Tjashi188  :oki:

Besede drugih TEBE ne določijo - pokažejo pa kaj kdo nosi v sebi, kako kdo razmišja, kako sodi ...
Tukaj si, ker si prepoznala težavo pri sami sebi in upam, da ti bomo lahko pomagali na tej poti ..

Vzemi kar ti forum ponudi dobrega ....
in preskoči tisto, česar je že v vsakdanjem življenju preveč.
 :rozicodam:

PS:
Če si kdo želi polemizirat, moralizirat in debatirat zaradi debatiranja naj si odpre svojo temo!
Tukaj je prostor za Tjasho188 in njeno zgodbo.

Hvala ti Aslan! Mi veliko pomeni... ja sj sem težek karakter alexx, ampak to še ne pomeni da se morem znašat na partnerja... to je posledica čisto nekaj drugega, zakaj pa prej nisem nikoli koga udarila ali pa se znašala nad njim... nekaj mora biti na tem, ker sem pod pritiskom in živčno napetostjo ( to naj bi bila anksioznost.). pa tudi ne opravičujem se in izpostavljam bolezni, morala bi čim več delati na tem, da se je odrešim. Ampak včasih pač človek ni za vse sam kriv... In tudi to je res, da sem včasih preveč gledala na to, kaj je kdo rekel in so mi mnenja drugih pomenila več kot moje lastno mnenje. že to da vedeti, da imam zelo šibko samozavest in karakter...

Ja js tud mislim, da ne bo neke koristi od tega, da nekomu, ki ve da je nepopln rečeš .. ej ti si pa nepopoln :)

matheu fantastično opazuješ  :oki:

Zdj pa ji še povej kako naj se tega obnašanja znebi.


Mogoče lahko za začetek poskusiš tako, da se, ko postaneš nasilna, na to spomniš, in pač "stisneš zobe" ter se na silo zamotiš z nečim drugim. Sčasoma tudi jeza mine, če se ji nalašč ne pustiš, da te prevzame. Jaz sem bil včasih grozno jezen, če mi kaj ni šlo pri delu. Prav mašine bi sesul, včasih je padla kakšna brca, ki pa je bolj škodla moji nogi, kot mašinam, ki kao niso delale tko "kot bi mogle". Seveda je vse prišlo do izraza ko me je minevalo potrpljenje. Torej sem bil prepričan, da bi moglo že vse delat kot sem si zamislil. Odstopanje me je nerviralo, itak.

Ampak se da tud to izničit. Js sem si dopovedoval, da je itak nepomembno, da se nima smisla sekirat, ker se bo tko na koncu vse uredilo. Če pa se ne bo, pa tudi nič hudega. Ljudi sicer nisem napadal, ampak jeza, ki je bila v meni je bla pa vseeno precejšnja. Pomagalo mi je, da ko sem prišel v to stanje, da sem si vzel nekaj sekund, pa vdihnil in razmislil kakšen kreten sem, da me kaj tako malega vrže iz tira. No in sčasoma (z zavedanjem in ponavljanjem) me ni več metalo in tudi jeza je šla..

Hvala Liber, si me kr pomiril s tem, da si mi povedal da je možnost zame in da se lahko te jeze znebim. Zdaj moram najti samo tehniko, kako odreagirati v tistem trenutku, ali se umakniti ven, ali dihalne vaje ali kaj podobnega... Pa upam, da se bo potem to čim manj ponavljalo, da bom jaz premagal jezo, ne ona mene  :(

Tjashy188! :rozicodam:

Nisem imela namena pisati moje izkušnje, ampak jo vseeno bom, čeprav ni veliko skupnega, ampak vseeno najdem nekaj stičnih točk, in sicer spremenjeno vedenje ene osebe in njeno zavedanje, da to ni OK. 

Kdo je ta oseba niti ni tako zelo pomembno. Je bila pa včasih povezana z mano in tudi sedaj je še na nek način, ampak v podrobnosti pa le ne bi šla.

Ta oseba je bila izredno čuteča, empatična... Skratka sami superlativi. In po približno desetih letih se je spremenila. Postala je zadirčna in tečna. Skratka pravo nasprotje...

Potem nekaj časa nisem imela kontakta s to osebo. Sedaj pa sem nekaj časa imela kontakt s to osebo. In ta njena razpoloženja so zelo nihala. In sicer od prijaznosti do drugega pola. Ta oseba se je tega začela zavedati, in ker mi ni hotela nič slabega, se je umaknila od mene in naredila še eno precej nerazumno dejanje, ampak o tem ne bi.

Ta oseba je imela v preteklosti zelo lepo zvezo, ki pa se je zaradi hude bolezni na eni strani prekinila. In ta oseba je po vsej verjetnosti že takrat zapadla v depresijo zaradi okoliščin povezanih z boleznijo.

In potem je ta oseba imela zelo burno zvezo s polno kreganja in tudi varanja (z nasprotne strani)...

Skratka, jaz ti verjamem, da tega ne delaš namerno. Ampak to še ne pomeni, da nasprotne strani ne boli. In ti se tega zavedaš. Zato pa nam tukaj pišeš.

Ampak na žalost se mi zdi, da tega ne boš znala sama premagati. Poišči si strokovno pomoč. Res ti to priporočam, ker če se srečuješ s tako silovitimi čustvi, s katerimi se ti soočaš in nimaš nadzora nad njimi, bo resnično potrebna strokovna pomoč. In mogoče še kakšna skupina, kjer se boš naučila zdravega izražanja jeze in pravilne nenasilne komunikacije.

Včasih v nas določeni dogodki pustijo posledice, in če prevzamemo odgovornost in pričnemo ukrepati v smeri pravega odzivanja in iskanja pomoči, je vse pohvale vredno!

Srečno!

Janja hvala za tvojo izkušnjo! Mi pomaga pri razumevanju same sebe. Ja vem da si sama ne morem kaj dost pomagat, saj sem začela s psihologinjo in čez 1 teden imama drugo srečanje... Vse ji bom povedala kaj je bilo in zaupala, saj ona ni tam zato da bi me obsojala. Se pa še kako zavedam da moram čim prej kaj ukreniti, preden da izgubim tako super fanta ki ga imam  :'(

Me zanima, kako bi se odzvali, če bi moški napisal, da je pretepu žensko do krvi - skratka če bi se vloge obrnile. Če bi ga pošiljali na terapijo ;D

(če sem indirekten je narobe, če sem direkten pa tud izgleda ;D )

Pa dobro no, sj nisem misla zdaj ravno krvi  v potokih, malo sem pretiravala. Mislila sem s tem povedat, da ni blo ravno čisto nedolžno, tako hudo kot se zdi pa spet ne. Kakorkoli, nimamo ne ženske, ne moški pravice izvajat nasilja nad partnerji, ker v zvezi tega nebi smelo biti. imam hud vzorec iz otroštva, ki se ga pač moram znati s strokovno pomočjo znebiti in se moram naučiti kontrolirati.

Prav je da si direkten, ampak ne poznaš razlike med direktnostjo in med žaljenjem. To je velika razlika...

Matheu_! :)

Če bi si želel sprememb, in če bi se zavedal resnosti problematike, potem bi ga. Jaz lahko zase govorim, kako bi drugi reagirali pa ne vem. Vsak namreč reagira na podlagi lastnih izkušenj. Če jih pa nima, pa na podlagi lastnih prepričanj.

Vem pa, da tisti, ki imajo težave z agresijo in se tega niti ne zavedajo, ne prebirajo forumov, ampak kje vihtijo svoje pesti...

Žal. :'(

In kdo pa pravi, da tisti, ki napiše srce parajočo zgodbo, pa doma ni nasilen ali nasilna? Mi tega ne moremo vedeti. Res ne.

Lahko, da sem jaz tukaj vsa prestrašena in vsa sladka, doma pa teroriziram partnerja.

Matheu_, pa ti predlagaj, kaj bi ti takemu dekletu svetoval. Saj veš, da ne moremo vseh ljudi strpati v karanteno, ki so tako ali drugače nevarni. Lahko pa se pomaga vsaj tistim, ki se zavedajo problema. Verjetno imajo voljo in željo po spremembi.

Lep dan še naprej!

Jst sem vse povedal.

over & out

In to je kaj?  Da naj se gre ubit, ker je tolk slab človek?

matheu__ dobr da si ti tako popoln in ljubeč... A zdej misliš, da si car, da človeku, ki je že tako v stiski take vn mečeš? Kva a te je punca tepla, da si tako razburjen? :ne:

Pa zdi se mi, da vsi vemo kako je, če tip namlati žensko al pa če ženska mal maha po tipu. Razlika je velika... Tud mene je moja večkrat klofnila al pa kej (zdej je bivša), pa nism klical policije in odvetnikov...

Pa sej ni zdej konc sveta, če je mal svojga tipa prefukala. Res pa je, da je treba nekaj ukrepat, ker v partnerstvu ni mesta za nasilje. Pol pa ko pridejo enkrat še otroci in se fotr pa mat potolčeta vsaketolk cajta pa taka družina ni glih varen pristan za otroke in pol verjetno še otroci fašejo kakšne psihične motnje.
Če misliš da se ti da pomagat in imaš voljo potem bo potrebno obiskat kakšnega psihiatra/psihoterapevta.

Matheu_! :)

Ti si vse povedal. Imaš pravico do tega. Ampak ti si povedal, kaj bi naredil, če bi bil na mestu njenega fanta. In ti bi se tako odločil, kakšen drugi bi se pa drugače. Ampak to je stvar posameznika.

In če jo bo njen fant zapustil, je to njegova osebna odločitev, ona pa mora za to sprejeti posledice in se zavedati, zakaj je do tega prišlo.

Če je punca pripravljena sodelovati in trdo delati, obstaja upanje. Ne glede na to, ali fant ostaja z njo ali jo zapušča. In s tem bo v bistvu pomagala sebi in naslednjim partnerjem. Če pa ne bo nič naredila v tej smeri, pa bo delala isto naprej. V nedogled.

Ampak s tem se ne reši zadeva...

In jaz sem vesela za vsakega, ki si prizna, da ima velike težave in začne iskati pomoč. Tisti, ki težave zanika, si ne bo poiskal pomoči. Verjemi mi. In trpelo bo ogromno ljudi.

Jaz pa točno vem, kaj bi naredila, če bi bila na mestu njenega fanta, ampak niti ni pomembno.

Ali pa mislim, da vem...

Če pa bi bila v njegovi situaciji, je pa vprašanje, če bi naredila tako kot si sedaj mislim.

Onix, mislim, da ni razlike. Razlika je samo v tem, kdo si želi pomoči in kdo ne. In kdo je pripravljen nekaj spremeniti.

Vsaj jaz vidim tako.

Papučar...

Mah kur*c jst tega ne bi toleriral. Itak da unemu ni nič, sam iritira me, ker folk prostovoljno pobira žajfke.  Un jo pa še podpira in nudi oporo. Ta k tepe, pa krivi ves svet in da ona si zdej ne more pomagat. Pii*zda, kaj naj rečem; moč je v tebi in gremo dalje?  ;D


i just dispensed my judgement  ;D Za kaj globljega me pa premal briga.


bite me.

Se  kdo spominja, kako smo napadli pred časom Oljo, ki jo je partner žalil in tepel. Vsi smo se strinjali, da ga mora takoj zapustiti, ker če jo je en krat udaril, jo bo spet. Enotnega mnenja smo bili...naj ga zapustil.

Kaj je sedaj drugače? Samo kar je ženska? Za držati nož ne rabiš veliko moči. Jaz s tabo ne bi hotela živeti niti uro Tyashi. Malo sodelujem v "Belem obroču". Nussdorferjeva je moja sestrična. Kaj vse sem že slišala in videla. Ni, da ni.
Recimo...samo recimo...da ne boš zmogla kontrolirati sebe, in ti bo pri roki orožje. So taki primeri, tudi v Sloveniji. Jaz bi te takoj zapustila, z obljubo, da morda bo kaj iz zveze pozneje, če se obrneš po strokovno pomoč.

Saj ne morem verjeti Onix. Večkrat klofnila. Kaj med znake ljubezni sodijo tudi klofute. :seznojim: :(

NOBENO NASILJE NE TOLERIRAM.

Saj ne morem verjet, da eni delate razlike, glede na to, kakšnega spola je nasilnež!?!?!



Nasilje je nasilje!

Nič ga ne opraviči, nič!

Primerjati, da nekdo NI zares tako zelo nasilen, ker samo pretepa, drug pa JE zelo extremno nasilen, ker mori.... to ni nič drugega kot patetičen način, ki ga nasilnež uporablja za upravičevanje svojih podlih dejanj!

Bo treba resno pljunit v roke in začet delat na sebi!  :o

Taprav car nastavi drugo lice, ne? ;D

BB toseprav ti bi pol žensko nazaj udaru?

Hvala vsem za oporo, ki jo verjamete al pa ne, še kako potrebujem in me žaljivke in obtoževanja prizadanejo Matheus. Nevem kdo te je tako razjezu, ampak ne rabiš se spravlat name, ti nisem kaj nardila. mislim da je tud v teb tolko jeze da jo sproščaš tu ven... na osebe, ki se zavedajo da rabijo pomoč...

Alexx takrat ljubezni ni bilo več :). Uglavnem folk ne obsojat kr kuj neki na pru pogled, imela je pač izpad jeze in takoj išče pomoč... To je tle bistveno, ne pa zdej tle eni dramatizirat kakor da bi mu J. odrezala...

Matheu__ tebi ga sigurno nebi nastavil :).

Zakaj bi BB koga tepel. Vem, da je popolnoma nenasilen. Toliko ga že poznam. Najbrž bi se obrnil in šel.


Drugič ko jo bo zagrabila jeza Onix, pa bo morda res ostal brez ja*c.

Pol je tud on papučar?

Mah, žal mi je, da sem karkol napisala in se šla zaupat... Mislila sem da se bom kaj bolš počutla, pa se počutim še slabš, počutim se kot umazana žival in še težje mi je. Eni me res imate za morilko in p***** do konca... Pa še zdaleč to nisem. Jezo sem sproščala na zelo napačen način, ampak tega se napram drugim zavedam in še kako želim popraviti in prit k sebi, tako da prosim ne me žalit

Ma dj neda se mi... Pač ni prav, da človek prizna da je storil napako in da išče pomoč, da je nebi storil več, pa da se tukej pol najdejo osebe, ki ga označijo za nasilnega psihopata, ki mu ni pomoči... Evo sorry, pač nekateri ne vejo kako je, če jeza čepi v tebi in se na žalost zgodi, da kdaj pa kdaj brez pravega razloga vn bruhne... Bistveno tukej je, da si najdeš pomoč in se zavedaš kje si ga polomil in ne ponavljaš napak... A ne dojemate eni, da noben v življenju ne dela samo pravih stvari in da se napake popravlja?

Ja zato pa išče pomoč ane?

Torej v čem je point nekaterih, ki se zdaj spravljate nanjo ker je priznala, da je bla nasilna?

A želite bit dosledni angelčki?  ;D

Zgleda da ko pač že dolgo nism kej dost na forumu nism opazil, da so tukaj samo popolni ljudje (svetniki)... Sorry nočem nobenga žalt in vse vas mam rad tukej gor, ampak pač tukej se mi je pa zdel zelo narobe, da človeka žalite zaradi enega dogodka (za katerega ji je žal in išče nsvet in pomoč)...

Ne da se mi več. Zaradi mene se kar pustite tepsti in pljuvati. Morda se kateri javi za boksersko vrečo. Aleluja. :sesmejem:

Glej Alexx brez zamere, ampak jest samo pravim, da je treba človeku ki išče pomoč al pomagat, al pa ga pustit na miru... Kar sm razbral je bil to dogodek (1 dogodek), ki se ne ponavlja že dolgo... Izgubila je nadzor in jeza je butnila vn, fant je bil pa pač ravno takrat zraven... Kar je je, gledat je treba, kaj se da pomagat ne pa da se govori in moralizira, ker sama itak ve, da je to narobe... Evo to je to od mene, Alexx predvsem sm tukaj mislil nekatere moške osebke, ki so res narobe odreagirali... Tako da brez zamere ok? Aja pa še to, Tjasy najdi si terapevta in probaj z njegovo pomočjo najti vzroke, ki so privedli do izbruha. Vrjemi mi, nisi slab človek še najmanj pa morilka. Maš pa problem z jezo, ki se je zgleda kopičila od otroštva, to se da rešit s terapijo in vajami za samokontrolo... Želim ti, da boš našla rešitev, pa upam da boš drugič raje našla kakšen stol in ga vrgla v tla ok? :pomezik:

Tjashy188 in ostali! :rozicodam:

Mogoče je pa sedaj čas, da tudi jaz napišem nekaj na to temo. Pa potem še mene obsojajte. Oz. lahko si mislite, kar si hočete.

Jaz sem se jeze vedno bala. Ne vem vzroka. In se sploh ne spomnim, da bi se kdaj doma kregali na polno, ker se nismo. Skratka nisem prenesla jeze drugih ljudi. Sama pa sem bila tako ali tako prestrašena deklica. Ne, nikoli nisem bila priča kakšnim agresivnim vpitjem in tudi jezi ne.

In nekako tudi nisem čutila jeze. Sem bila pa jezna kdaj zaradi mojega karakterja, ker se nisem določenim ljudem upala povedati kar jim gre.

Z vso silovitostjo jeze sem se začela soočati, ko je moja simptomatika udarila tako hudo, da je bilo konec moje zveze, konec morja, konec smučanja...

In jaz sem se počutila nemočno in skrajno jezno. Nisem pa tega izrazila, ker niti nisem vedela na koga naj se jezim. Enostavno nisem videla krivca...

Sem pa v tistem obdobju večkrat začutila bolečino okoli žolčnika. Predvidevam, da zaradi zadrževanja jeze.

Zadeva se je sčasoma umirila in jaz sem postajala spet jaz. Nekaj let je bilo kar OK. Potem pa sta zboleli najprej stara mama in potem še mama.

Ko je bilo najhuje z mamo, je bilo resnično grozljivo. In jaz nisem zmogla več. Toliko let iskanja rešitev za moje težave, razpad zveze, kasneje še ene, spala nisem skoraj nič, na stranišče sem hodila pri odprtih vratih, tuširala sem se pri odprtih vratih... Vse to je bilo zato, ker je bila mama tudi samomorilno ogrožena. Na psihiatriji so pritiskali name naj jo spet dam na zaprti oddelek, ona me je prosila, da ne, da se boji iti tja. Stara mama je bila dementna in sva s sestro skrbeli zanjo, imela sem finančne težave...

Veliko je bilo tega. In potem nisem zmogla več in sem imela napad besa in kričanja. In sem poškodovala omaro in mojo roko. Enostavno nisem mogla. Mami nisem naredila nič, vse sem usmerila v objekt. In potem sem imela groznega moralnega mačka. Jaz, ki nikoli ne reagiram jezno. In kaj ima mama s tem, če je pa bolna? Zaupala sem se sestri in moji sorodnici, ki je medicinska sestra in sta me razumeli. In mi dali vedeti, da je bilo vsega preveč. In jaz sem tega zavedala.

In od takrat se mi to ni več dogajalo.

In kaj bi se zgodilo, če bi napisala kaj takega na forum in bi me začeli ljudje obsojati? Verjetno bi bila tiho in ne bi upala nikoli nič več napisati.

In če bi imela te probleme še naprej, bi si poiskala strokovno pomoč. Pa saj jo imam, ampak ne zaradi tega. Sicer je pa v meni bolj problem, da jaz se jeze bojim. Takrat sem samo sebe presenetila. In se gnusila sama sebi.

Ali sem zato slab človek?

Mislim, da ne. Se je pač vsega preveč nabralo in je lonec eksplodiral.

Ne podpiram nasilja in ga tudi nikoli ne bom. Ampak, če človek zaprosi za pomoč, mu je potrebno pomagati.

Jaz sem tudi mislila, da meni se pa tak izpad ne more nikoli zgoditi. Pa se mi je. Pa nisem ponosna na to. Ampak tudi jaz sem samo in zgolj človek.

Samo za razmislek...

Jast bi sam rekla,da v bistvu ne razumem tvojega fanta in njegove podpore,razumevanja,... namenjene tebi drago dekle.Čeprav si res vsak zasluži še drugo šanso
Ničesar te ne obsojam,da ne bo pomote,...celo predobro te razumem iz svojih podobnih izkušenj...
Al je tok zaljubljen vate in mu ta nezdrava veza kljub vsemu toliko pomeni al tud on potrebuje kakšno pomoč,...
Skratka tak odnos med dvema se ne obnese,....kljub temu,da si člouk prizna težavo in
jo želi odpraviti s strokovno pomočjo,z zdravili ali kakorkoli že, senca ostane,...če pa veza ostane,se
slej ko prej začnejo pojavljati kasneje posledice v odnosu in to precej nezdrave.
Tko,da potrudi se predvsem zase za v naprej v življenju,....da se marsikaj izboljšat,ne pa čist odpravit.

Tjasha...morda poskušiš tudi tu poiskati pomoč. DRUŠTVO ZA NENASILNO KOMUNIKACIJO (http://www.drustvo-dnk.si/)

Kot pravi alexx verjetno res nebi nazaj udaru, nism glih nek nasilnež. Bi ji pa povedal, da naj spizdi, ker take stvari se ponavad ponovijo.
Je pa vsekakor res, da ni glih za primerjat silo moškega in ženskega udarca.
Napadi histerije pa tud če kdo vrže stol v tla so znak čustvene nestabilnosti in na dolgi rok v zvezi to glih nebi špilalo, razen če si mazohist...

Ja sj to ti pa dam prav, da bi jo odslovil... Pač takrat sm bil star 18 let in sm bil še bolj zelen hehe. Je pa odvisno, če sta oba pripravljena delat na zvezi in se potrudit premagat težave lahko tudi uspe... Nič ni nemogoče...

tjasha, sicer si v resnici mislim glih tko kot sem napisu sam nebi smel na glas rect.  mal sem utrujen danes pa se mi misli ne ljubi pakirat in jih kar tko rinfuzo trosim naokoli. uglvnem primi se v roke :)

Ja bom res drugič stol brcnila ( čeprav tud on nebo kaj kriv)  :)  nasploh pa bi rada da se stem čisto konča, da tega od mene nebo več in da bom spet super punca, ki bo vredna takega fanta, ki ga ima.

Ja, morem povedat da se mi je bilo ful težko za zaupat, ker nisem tega nikomur mogla povedat, me je bilo preveč strah in preveč se sramujem in mi je ful težko za kakšno bi me pa imeli potem. Ravno tega sem se bala, da bi me imeli za pošast in za takšno, ko me nekateri tukaj delajo vn...zato sem tukaj poiskala pomoč, ker je pač ta forum namenjem temu. Pa sem se pri nekaterih očitno zmotila.  Hvala vsem, ki ste mi dali dobre nasvete in mi pomagate z izkušnjami, ful mi je težko, jokam, ker nevem ali naj po vseh teh besedah ki sem jih dobila (negativnih mislim) sploh pričakujem kakšne rezultate ali bo sploh kdaj bolš  :jok:

pa hvala Janja, da si zaupala tvojo zgodbo...

Js si samo želim, da pridem iz tega, ker me res ubija. Nisem še čutila tolikšne žalosti, kot jo čutim sedaj. Črne misli me kar skos spremljajo ne vidim več izhoda, potem je tukaj še oče, ki mu je vseeno zame, soseda ki ga ima skos vozi na preiskave, se joče, ker je zelo bolan, ko pa sem mu jaz povedala kako je z mano, z upanjem da si bo vzel pogosteje čas zame, pa sem dobila vprašanje kaj mi sploh je, da me tk jebe depresija... mislim... od takrat me enkrat ni poklical da bi me vprašal kako je z boleznijo, ali mi lahko kako pomaga. Pač hudo je! Pride dan ko sem srečna in že čutim da bo, pa spet čez par dni napade anksioznost in ni volje...

Poleg tega sem videla dedeka ko je umiral, drugega ko se je  ustrelil zaradi alkohola, gledala pretepe in kregarijo... Nočem se nobenemu zasmilit, to niti slučajno ni moj namen, ampak prosim da me ne obsojate, ker nisem imela rožnato otroštvo in žal mi je za to...

Tjashy naj ti ne bo žal.
Od večine nas si slišana, si razumljena in če boš potrebovala support, mnenje ali karkoli veš kdo smo.
In še veliko jih je tule ... toplih in iskrenih ljudi, ki znajo slišati stisko drugega.

Srečanja s psihologinjo bodo zagotovo prinesla razmišljanja o sebi, osebno rast ...
Verjamem, da si želiš spremembe, da si želiš znati ukrotiti to silno moč jeze.
Tudi za ljubosumje ne bo več prostora, ko boš spoznala, da si vredna ljubezni.
Rane .. in način čustvovanja, ki ga pušča otroštvo, kjer so starši vezani na omamo v alkoholu
se da spremeniti ... skozi psihoterapevtski proces lahko zapolniš veliko praznino, občutek samosti in neljubljenosti.
ZAUPAJ DA ZMOREŠ!

S partnerjem se pogovarjajta ...
Povej mu za svoje stiske ... pokaži mu ranljivost ...
In kadar želiš njegovo bližino mu povej ... z besedami ... da bo vedel kaj želiš ...
V pravem partnerstvu morajo biti vse karte na mizi.
Lahko mu pokažeš tudi ta forum, tvojo željo poiskati pomoč.

Išči ljudi ob katerih se počutiš fajn, kjer začutiš da si vredna.
 :rozicodam:

PS:
Ironija je, da ravno tisti, ki tule sodijo tebe (in ne le tvoje dejanje) ...
hkrati v tem trenutku izvajajo psihično nasilje nad nekom, ki je v stiski in je prišel sem po pomoč,
po nasvet, po smerokaz za naprej ...

Vse se da, sam če se hoče. Če se hočeš spremenit, se tudi boš.

Mogoče, če bi imela ob sebi malo bolj odločnega fanta, ki bi ti dal vedet, da ni boxarska vreča, bi ti blo lažje Tjaša :)


Ja, dobro si tole izpostavila :)

PS:
Ironija je, da ravno tisti, ki tule sodijo tebe (in ne le tvoje dejanje) ...
hkrati v tem trenutku izvajajo psihično nasilje nad nekom, ki je v stiski in je prišel sem po pomoč,
po nasvet, po smerokaz za naprej ...


Se nebi moral bolj strinjati. Tjasy glavo gor, vse se da! Življenje ni lahko, je pa vredno vsakega truda, ki ga vlagamo vase in v druge... :rozicodam:

Hvala vam res!! ogromno mi pomenijo vspodbude, ki jih nisem imela nikoli veliko... Onix,Aslan,Janja najboljši ste  :pomezik: in ostali ki mi tako pomagate z nasveti in lepimi m islimi... hvala vam res!! vidim da obstajajo ljudje, ki so resnično dobri in takih je premalo...ampak so pa še  :oki:

Tjashy hvala, da si vseeno (po vsem tem špetirju tule) delila naprej svojo zgodbo z nami.
Vse spoštovanje za pogum in vztrajnost!
Jaz sem čutila, da se skriva veliko hudega v tebi ... veliko stisk in potlačene jeze.

In včasih je en sam občutek zapuščenosti, lastne nepomembnosti lahko sprožitelj
močne nekontrolirane jeze ... in takega silnega vala jeze ni lahko zaustaviti ...
Hkrati pa v tebi nežno otroško srce (ki ostaja zavedno še del nas) le kliče po bližini,
po tem, da si končno nekomu pomemben ... Potrebuješ toplino, sprejetost in ljubezen.

Moški liki v tvoji družini so pustili žalostne sledi v tebi ...
Hudo mora biti vse to nosit v sebi, dan za dnem ... brez da so ta čustva resnično predelana.
Vztrajaj, da delaš na sebi, da predelaš velike pretekle bolečine ... in jim daš tako mesto v sebi, da ne bodo več uničevalno vplivale na tvoje življenje sedaj.

Tjashy188 danes je bil pomemben dan.
Zaupala si svojo stisko ... čeprav virtualno .. šlo je ven .. lahko si delila.
To je že korak naprej!

 :rozicodam:

fuuuul lepo napisano, verjameš al ne, so se mi kar solze ulile! Res ti hvala, prav potolažla si me. In tako lepih besed že dolgo nisem slišala, še od najboljše frendice ne... Ti res znaš  :pomezik:   zdaj vem, da se lahko resnično zanesem na nekoga, pa čeprav je samo prek spleta, vem, da če me kaj muči, imam poslušalca...to pa mi pomeni največ, pogovor je več kot zdravilo za mojo dušo in psiho...

 :rozicodam:

Tjashy ni zakaj! Tud sam sm mel težko otroštvo (alkoholizem očeta), in vem kakšne stvari lahko to naredi človeku v glavi... Zaslužiš si lepo življenje in vzemi si ta dogodek kot opozorilo, da je čas za delo na sebi in ne kot nekaj groznega, pač vsak na svoj način dobi tisto sporočilo "nekaj je treba spremeniti" in ti si ga pač na ta način...

Uglavnem ti bi me šou tepst, ker mam zero tolerance do nasilja. Mater, da bi ti tud jst kakšno spustu okol kepe  :happy:


Grdagrda dvoličnost se med drugim skriva tud v tem, da bi moškega pošiljali v PM, če bi napisal, kar je napisala boga revica majchi.


Zdej Onix je taprav dec in ga nož v ledvici med spanjem ne skrbi tok.
Jst softič, bi se pač zaščitu in klicu organe.  :)

Ma važno da je matheu grd...ker obsoja nasilje, namesto da bi ga razumel.  :happy:

Lep večer 

Matheu nebi te šel tepst, že 4 leta ne ubijem niti muhe, tko da brez skrbi...

Pa nevem od kje enim tle ideja, da nasilje podpiramo, je samo to, da nekateri znamo pač svet videt barvno eni pa samo črnobelo...

Uff.. tuki je pa vroče  :seznojim:

Tjashy, jaz verjamem, da matheu__ ni mislil nič slabega, se pa včasih res malce ostro izrazi.. no sicer pa tudi sam nisem noben angelček.

V glavnem, načeloma res ne bi smeli delati razlik, kdo izvaja nad kom nasilje in na kakšen način, čeprav v praksi jih delamo. Nasilje je pač nasilje.

Jz imam občutek, da si iskrena tako do sebe kot do nas, se zavedaš, da gre za resen problem in imaš tud željo, da stvari spremeniš. In zato čestitke :clap: iz moje strani, ker ogromn folka svoje težave ponavad negira, najde zmer neke "upravičene" razloge, itd.. in taki se ponavad zlo težko premaknejo iz svoje točke. Tkole objektivno ocent svoje težave ni zmožn vsak, tko da  :oki:

Je pa res pomembno, da se resno lotiš reševanja te težave, ker saj veš, če ne stvari postanejo samo še hujše. Predvsem pa ko boš enkrat imela otroke, sta ob takem obnašanju že z rojstvom obsojena na psihične težave.

Zdele sm se spomnu (yeahh memory se mi vrača ;D), enkrat k smo se kt klinci igral v stolpnici in kar naenkrat začne en moški tečt dol s čist krvavo roko, za njim pa totalno razjarjena žena s sekiro v roki in precej sočnimi kletvicami. Njun sin se je igral z nami in ko sta pritekla mimo nas, se je začel jokat, nato pa v joku tekel za njima. Sicer sina nisem videl že precej let, vem le, da je bil nazadnje še vedno đanki brez osnovne šole.

Žal ga tuki najbol nafukajo otroci. In čeprav vsak reče, da ne bo tak kot njegovi ta stari, se vzorec zelo pogosto ponavlja.

pa dobro no, a me lahko za neko morilko mate,js se pa trudim pa poskušam najt neko pozitivno pot. Saj se zavedam kaj sem naredila, zavedam se da sem zato ničvredna in da bi me najrajš spravili pod zemljo, sam a je res treba tok slabega na forumu ki je za podporo?? :unsure:

Vsi ki tako razkazujete "MIŠICE" in sploh ne preberete kaj napišete, ali sploh veste na kakšne forumu ste?
Sem pridejo ljudje v stiski in večina v tej temi to stisko ŠE povečatujete  >:(
V kolikor ne bo sla debata na takšno raven kot se za ta forum pričakuje bom/o mi pomagali, kar
pa ne bo OK.

Okej, po moje da je bilo zadosti pričkanja in povzročanja stiske nekomu, ki se problema zaveda in si želi pomoči. Vsi, ki ste proti nasilju (ker ostali smo pa valjda za), ste se lepo izkašljali, zdaj pa konec. Od tu naprej samo konstruktivna debata - kako (si) pomagat, kako ne, izkušnje, podpora itd. Če bi radi debatirali o nasilju v partnerskih zvezah komot odprete novo temo, v tej ste s 'pošastmi' in 'psihopati' zaključili. Če ne, bom pa začela prispevke ven metat, to je opozorilo in obljuba.

Pač nekateri označijo vsakega (brez da bi ga poznali) za morilca zgleda... Tjashy ej dj ne poslušej takih, kakšna morilka neki hehe. Pol smo usi, ki smo kdaj odreagirali narobe morilci al kaj? Ne oziraj se na nekatere opazke, kot je rekel predhodnik, svaka čast da si želiš najti rešitev in stvari ne opravičuješ z izgovori... Ratal ti bo! Kot sm rekel, eni vidijo svet samo črno-belo, žal pa to potem privede do nekaterih zmotnih odzivov...

Kinto se zavedam da je to resno in da se moram dat zraven, da ne pride do česa, ko si sploh nočem predstavljat. Sam upam da se rešim tega in da se spravim k sebi... res si želim, ne pretiravam in zelo močno željo imam, vem pa da samo želja ni dovolj... sama si ne morem pomagati vedno, poleg psihoterapije bi se rada naučila tudi sproščat in živet bolj umirjeno. Zelo lahko je govorit to zdaj, ko sem ok. in je z mano vse vredu, ko pa me prime jeza, pa ne znam dihat in se umaknit od problema...to bi se rada naučila! pa če morem narediti karkoli, sam da bo... Nočem si zasrati lajfa zarad ene bolezni, ki me bo premagala...

Tjasy prav je,da si se nam zaupala.
Nikar se ne sekiraj za tiste odgovore,ki ti niso v prid.
Nekaj drugega je nasilje,nekaj drugega je pa histerični napad.
Jaz mislim,da bi bilo najbolje začet z psihoterapijo oziroma nekaj boš morala storit v tej smeri in to takoj,saj te taki napadi in izpadi samo izčrpavajo in uničujejo.
Vse dobro ti želim !

lp

Kaj pa če bi si ob psihoterapiji pomagala s kakšnim športom? Lahko je karkoli, samo da daš ven tisto jezo... Mene so na oddelku B1 skos vzpodbujal, da naj namlatim boksarsko vrečo, ker pa mi je OKM govoril, da bom potem izgubil nadzor tega nism upal... Je blo zelo hudo. Uglavnem nekaj, kar bi sproščalo tvojo odvečno jezo :).

Tjaša nisi ničvredna,...vsak človek je unikat,ki si zasluži spoštovan biti in spoštovanje deliti,...tudi
TI si !!! :rozicodam:

Ok pojma nimam zakaj sm tuki predpostavu, da boš mela dva? :unsure:


Wtf?! A to res jz pišem, ej nč ni jasn od kje tole ???


Tjashy sj vem in ne boš si ga zasrala. Če cifra na konc predstavlja letnico rojstva, si še zelo mlada punca in kapo dol za tako odločnost :rozicodam:. In vem, alkohol je nekaj najhujšega za družino in otroci staršev alkoholikov imajo zelo pogosto težave s tlačenjem jeze.

Jz bi na tvojem mestu obisku psihiatra in pa še bolj pomembno za tvoj primer - psihoterapijo. Zelo prav bi ti prišel tudi šport, da se znoriš in daješ sporti vso to čustveno navlako ven iz sebe. Morda kakšen kickbox? Ali pa tek..

Hvala... Ja sej terapijo že imam in tudi psihologinjo... Bomo videli, če bo to dovolj. Pač vsak ma svoje mnenje, ne obtožujem nobenega, ki me obtožuje, že vejo zakaj. Sam ni pa prijetno branje negative in ko te nekdo tolče dol, ko se hočeš pobrati z dna. Res ni prijetno, še bolj slabe volje postaneš in še upanje zgubiš, da bo kdaj bolš.

Ja Onix, sem začela z aerobiko, pa me je preveč zmatrala, ker sem čist brez kondicije. Sem se odločila, da bi začela s  kakšno jogo?? da imam en dan zase in joga je tudi dobra za meditacijo??

Nevem kinto, mogoče si pa ti želiš nekoč imeti 2 otroka pa si tako napisal  :sesmejem:

ja saj šport, to mi manjka... a psihoterapija ni psiholog?

Ja super! Joga je ql...

Am psiholog se mi zdi kar pravi za odkrivanje potlačene jeze... Boš vidla, če ti ta nebo ustrezal boš pa zamenjala :).

No tako ja...bom videla če mi bo pomagala in me usmirjala v pravo smer, če ne pa menjava, tako kot si rekel. Vse samo da bo bolje. Me je pa tako strah da nebom mogla iz tega da ne znam povedat...

Vem da ne smem tako razmišljat, ampak občutek nemoči in da ničesar ne moreš...groza   :(

Delo na sebi je polno ovir in padcev. Ampak treba je bit vztrajen in seveda probat delat na pozitivi (vrjet da bo uspelo)... Če boš delala na tem, da zrasteš osebnostno in tudi zdravstveno, potem se ni za bat, da ti nebi ratal...  :rozicodam:

Tjashy ... pozdravljena... :rozicodam:

Ves čas berem vse tole, pa mi je pri nekaterih odgovorih res   :slabost:

Sama te vidim kot eno zelo močno in odkrito dekle, ki si želi pomoči, ki je sama uvidela, da tako
ne gre več naprej...to je zelo veliko zate in verjamem vate, da ti bo uspelo premagat vso to jezo
s sedanjim partnerjem ali sama... :oki:

Bi ti pa razložila, da psiholog analizira tvoje stanje, psihoterapevt pa te skozi tvoje
zaupanje...pogovore, pomaga usmerit na novo, pravo pot...da ti nasvet kako delat, da se boš znebila te svoje jeze, ki bi jo jaz imenovala bolj kot "histeričen napad", ki je nastal verjetno ob kakšnem
sprožilcu (vzroku), kajti kar tako iz ljubega miru verjetno ne postaneš besna.

Drži se še naprej in ne odnehaj...si na pravi poti in na pravem forumu.

Pomisli tudi na kakšna zdravila...te pa ponavadi predpiše psihiater.

Hvala Toja! ma ja, upam da ta močna punca že enkrat zleze s svoje kože ki je ne mara  :)

1. je že bil moški tu gor, ki je bil agresiven in se mu je svetovalo po najboljših močeh 2. a začnem naštevat, kaj vse sem v svoji ízpadih jaz naredila?

Arwen in zaradi tega ker boš povedala kaj si storila ob napadih, niti slučajno neboš slaba oseba, kot so mene opisovali... ker mnogi teh bolezni ne poznajo in ne razumejo kaj lahko povzročajo. Je pa fajn da spoznaš da rabiš pomoč, kot sem jaz spoznala in se trudiš po najboljših močeh  :)

V vsem svojem življenju nisem imela niti najmanjšega izpada. Ne v službi, in ne doma. Sploh pa ne, da bi koga udarila ali popljuvala. Morda zato imam nulto toleranco, do ljudi, ki to počnejo. Ne...absolutno ne razumem udarce in izslijevanja. :kiselnasmeh: Saj naju z matheuem__lahko pribijete na križ, ker sva pač povedala svoje mnenje, če se zato počutite velikodušni in razumevajoči. Nasilje vedno porodi novo nasilje. :kiselnasmeh:

jah ... vprašanje, če ostane pri tem, da "mal maha"

 :rozicodam:
Seveda boš zlezla, verjemi mi, ne bo lahko...bo pa uspešno in  trajalo bo nekaj časa.

Samo nikar ne obupaj... :oki:

Se pa pridružujem Arwen...tudi jaz sem p******, v svojih trenutkih jeze, pa tudi krožniki so
leteli kot sateliti...najhuje pa je bilo, ko nasprotna stran sploh ni odreagirala...še pospravljat
sem morala sama...pa tudi to še ni bilo vse, bilo je.....itd  :sesmejem:
Pa ni bilo to nobeno vzbujanje pozornosti...to je bila JEZA, ki je morala ven.

Sebe moraš imeti rada in tako boš lahko imela tudi druge... A veš kolk ljudi ma probleme z jezo? :) Uglavnem ogromno, samo da jo eni nekako še zabremzajo enim pa poči film... To seveda zdej ne mislim, da se folk pobija itd. ampak to, da maš kakšen čuden izpad. Ne smeš misliti, da si slaba oseba, ker slaba oseba se ne kesa za svoje napake, ampak ji je vseeno oziroma še celo uživa v takih dejanjih. Ti pa mi deluješ ravno obratno, zelo se sikiraš za to kar se je zgodilo in ker to samo po sebi ni rešitev je prav, da si povedala tud tukej gor, ker že to da te nekdo zastopi (pusti tiste ki pač ne), lahko pomeni velik korak... Uglavnem ti še naprej tukej piši pa se izkašljaj kadarkoli, mi bomo pa probal pomagat...

Tjashy188 in ostali! :rozicodam:

Tukaj smo s podobnimi težavami oz. nianse so različne, ampak vzroki za naše težave so pa zelo raznoliki. In verjamem, da tisti, ki so tukaj zato, ki so bili sami nekoč žrtev nasilja, zelo težko to prebirajo. In so jezni in razočarani. Imajo vso pravico do teh svojih čustev.

Po drugi strani pa smo tukaj tudi ljudje, ki nismo poznali nobenega čustvenega nasilja in smo pač zboleli zaradi drugih razlogov. In taki bi pa verjetno vsaj poskušali razumeti, kako je Tjashy. Pa saj je bila tudi ona žrtev nasilja in veliko hudega se ji je zgodilo.

Seveda, da to še ne opravičuje nobenega nasilja, ampak zadeva je tukaj in treba jo je reševati. Ampak kako naj si punca pomaga, če se ji samo govori, kako grozna, da je?

Jaz vem, da bi obupala in odšla s foruma.

Če že obstajajo različne nevladne organizacije za takšno in drugačno pomoč, je najbrž smisel v tem, da se takim ljudem, ki se začnejo zavedati problematike, tudi pomaga, da se jih nauči živeti drugače. Ker več kot očitno je, da tega sami ne znajo.

Jaz mislim, da prav nihče tukaj ne zagovarja nasilja. Ampak, če se bomo obrnili proč od nasilja in ji ne bomo ponudili pomoči, ampak jo bomo samo obsojali, ne bomo naredili absolutno NIČ.

Tjashy, ti pa kar pogumno k reševanju problematike. Ne bo lahka pot, ampak z vztrajnostjo boš uspela.

Nekaj iz neta, morda najdeš kakšen odgovor zase, draga Tjashy  :rozicodam:

http://www.mychi.si/si/marec_2011/tjasa_jeraj_obrambni_mehanizmi.html

Prepoznam se v Tjashini zgodbi, lahko se poistovetim z njo. Ko sem dobre volje, ne bi človeku lasu skrivil, ko me pa živci primejo bi najraje si kupil AK-47 in šel na ulico sejat smrt.

Tjaša, evo ti konkreten nasvet. (Samo bo dolg in brez celofana. :))

Prvi korak je zmeraj, da najprej sama sebi in potem še drugim priznaš svoj problem - in ta problem je, da imaš nasilne izpade, v katerih žališ, pretepaš in poškoduješ ljudi okrog sebe.


To si ti že naredila, kar je seveda zelo pohvalno - žal pa si naredila tudi že naslednji korak: minimaliziraš dogajanje in si ga prikazuješ manj problematičnega in škodljivega, kot je v resnici.

Definiraj, kaj pomeni "hudo".
Če to ni "hudo", kaj potem je? Kje je meja med "ne ravno čisto nedolžnim" in "hudim"?

Glej, s tem, ko zminimaliziraš dogajanje, podreš napredek, ki si ga dosegla s prvim korakom, to je priznanjem. To pomeni en korak naprej in takoj enega nazaj.


Naslednji korak, ki si ga naredila, je prelaganje odgovornosti s sebe na "objektivne okoliščine".
Glej: nasilje ni sprejemljivo v nobenem primeru in vsako nasilje je obsojanja vredno (z izjemo obrambe, za kar pa tukaj ne gre, zato lahko to izjemo mirno zanemarimo). Tudi to že veš in se zavedaš, da delaš narobe. Žal pa ne sprejemaš - oziroma vsaj ne v celoti - odgovornosti nase. To je narobe. Za svoje nasilno ravnanje si odgovorna izključno ti sama in v celoti ti sama - nihče ti ni vodil roke, ki je tepla, in nihče te ni prisilil v to, da si tepla. V trenutku, ko tepeš, ni absolutno čisto nič pomembno, zakaj to delaš, in nobeno težko otroštvo ni opravičilo za to, da si zdaj sama nasilna. Enostavno ni in konec - če bi bilo, bi lahko takole opravičili tudi vse ostale bolj ali manj nasilne ljudi. Pa jih ne. Nasilje ni sprejemljivo in zanj ni opravičila.

Skratka: s tem, ko prelagaš odgovornost na težko otroštvo in "bolezen" (nasilnost ni bolezen!), narediš še en korak nazaj. To pomeni en korak naprej in dva koraka nazaj.

Še pomembnejše pri tem pa je nekaj drugega: s tem, ko ne sprejemaš popolne odgovornosti za svoje ravnanje nase, si v bistvu onemogočaš, da bi ga spremenila. Razmišljaj logično: spremenimo lahko vendar samo nekaj, na kar lahko vplivamo, ne? In če misliš, da je za tvoje ravnanje odgovorno otroštvo ali bolezen, ne pa dejansko ti sama, si se obsodila na to, da boš zmeraj tako ravnala. Takole je to razloženo v KVT za telebane:

Ne krivite narave ali vzgoje za svoje probleme

Kriviti preteklost, gene, hormone, možgansko kemijo ali druge ljudi za svoje probleme ima res izrazito prednost, da začasno olajša kakršnekoli občutke o lastni neumnosti, pretirani čustvenosti ali manjvrednosti. Ta krivdni sistem pride iz zmotnega razumevanja, da prevzeti ustrezno stopnjo odgovornosti za svoje čustvene probleme pomeni, da ste si teh problemov sami krivi. Zaščita občutka lastne vrednosti s tem, da preložite odgovornost na nekaj ali nekoga drugega, ima tipičen povratni učinek: resnična sprememba postane težja, saj pripišete svoje probleme dejavnikom izven svojega nadzora.


Tvoj naslednji oziroma že kar hkratni korak je, da sama sebe globalno obsodiš kot ničvredno - kar je spet narobe. Prvič zato, ker ne drži (prav gotovo imaš tudi kup pozitivnih lastnosti in najbrž velikokrat tudi pozitivno ravnaš), in drugič zato, ker si s tem spet onemogočaš spremembo. Obsojanja vredno je ena specifična oblika tvojega ravnanja, ne pa ti kot celota (oziroma kot osebnost). In če si to specifično ravnanje prizadevaš spremeniti - toliko bolje. Če pa sama sebe jemlješ kot "ničvredno", se že vnaprej vdaš v usodo in se odvežeš vsakega truda za spremembo (če si globalno ničvredna, potem trud itak kao nima nobenega smisla). To je tretji korak nazaj.

Če hočeš torej odpraviti svoje izbruhe nasilja, moraš najprej (pa četudi se paradoksno sliši) sprejeti sama sebe v celoti, s svojimi slabostmi - izbruhi nasilaj - vred (z drugimi besedami: brez minimaliziranja si jih priznaj in sprejmi odgovornost za svoje ravnanje v celoti nase). Če boš slabosti zanikala, jih zmanjševala itd, jih ne boš mogla spremeniti oziroma odpraviti.

Mnogi ljudje menijo, da se s tem, ko sprejmejo sami sebe, preprosto osvobodijo vsake odgovornosti za svoje ravnanje. A pri samosprejemanju gre za prevzemanje osebne odgovornosti za svoje manj dobre poteze, dejanja in navade. S samosprejemanjem ciljate področja, ki jih tako zmorete kot želite spremeniti, in potem napravite ustrezne korake proti spremembam. Samosprejemanje ne pomeni, da rečete: “Hej, človeško bitje sem in zato zmotljiv! Torej pač sem, kakršen sem, in mi ni treba razmišljati, da bi karkoli spremenil.”

Kot oseba imate vrednost in ste vredni sprejemanja, vendar so obenem lahko nekatera vaša vedenja in odnosi nesprejemljivi.
Še en običajen strah je, da s tem, ko sprejmete sami sebe, opravičite svoje nezaželjene plati: “Hej, sprejemljivo človeško bitje sem in torej je vse, kar mislim in storim, sprejemljivo.” Pa ni.
Delajte na sprejemanju sebe kot celote na osnovi svoje intrinzične (vgrajene) človeške zmotljivosti, in bodite pripravljeni presojati svoje specifične plati. Hkrati lahko prizanašate svoji osebnosti in obsojate ali zavračate določene stvari, ki jih počnete.


Ker sem ravno dobre volje, ti prilepim še, kaj pravi KVT o jezi:

Jeza je precej običajno čustvo – zmeraj bolj pa je tudi prepoznana kot pomemben čustven problem. Jeza je lahko slaba za vaše odnose z drugimi ljudmi, za vaše zdravje in za vaš občutek lastne vrednosti.
V slabih starih časih psiholoških terapij za jezo se je ljudi preprosto spodbujalo, naj jo “dajo ven”, pogosto s pretepanjem blazin, da bi sprostili svoj bes. In rezultat? Kot pri vsaki reči, ki jo trenirate: s tem ste pač postali boljši v jezi. Pojmovanje, da lahko z izražanjem besa tega “spravite iz sebe”, je prejkone mit. Pogosteje se s tem samo še bolj razvnamete in tako proizvajate še več jeze. Boljša rešitev je, da se spravite k odgovornemu obvladovanju svojih jeznih občutkov in se izurite v veščinah, ki vam bodo pomagale, da se boste manj pogosto počutili manj jeznega.
KVT vam ponuja jasno in učinkovito obvladovanje jeze s tem, da se lotite mišljenja, na katerem sloni vaša jeza, in da vam pomaga izraziti to jezo na zdrav način. To poglavje se osredotoča na KVT-tehnike, ki vam lahko pomagajo naravnost se spoprijeti z občutki jeze.

Zaznavajte razliko med zdravo in nezdravo jezo
V osnovi obstajata dve različni vrsti jeze – zdrava in nezdrava:
   *   Zdrava jeza je koristna nejevolja in zdraženost. To je vrsta jeze, ki vas spodbode k temu, da se postavite za svoje pravice, kadar je to pomembno.
   *   Nezdrava jeza je nekoristen bes in sovraštvo. Ta vrsta jeze vas pripelje do tega, da se napadalno ali nasilno vedete celo v odziv na blag ali nepomemben izziv. Nezdrava jeza lahko pomeni tudi, da skladiščite jezo v sebi in jo indirektno sproščate (temu rečemo tudi “pasivna agresija”) ali pa jo sproščate na nedolžnih.
Vsako čustvo ima svojo témo – to je skupek okoliščin ali sprožilcev, iz katerih izhajajo (to sva malce bolj pojasnila v 6. poglavju). Témi za jezo sta, da nekdo prelomi eno od vaših osebnih pravil ali pa z besedo ali dejanjem ogrozi vaš občutek lastne vrednosti. Še ena téma jeze je frustracija, ko se vam nekdo ali nekaj postavi na pot do vašega cilja.
Sprožilci zdrave in nezdrave jeze so isti, vendar so tipični vedenjski odzivi nanje zelo različni. Poleg tega sta obe vrsti jeze povezani z različnimi načini razmišljanja in fokusom pozornosti.
 
Oblikujte stališča, ki podpirajo zdravo jezo
Če resno mislite s premagovanjem svoje nezdrave jeze, si morate na dolgo in temeljito ogledati nekatera svoja stališča do sveta. To vključuje tudi iskren premislek o svojih prepričanjih glede tega, kako morajo z vami ravnati drugi ljudje in svet nasploh. Lahko da imate nekaj običajnih strupenih prepričanj, ki ljudi redno vodijo v nezdravo jezo. Nekaj teh strupenih misli:
   *   Nihče ne sme nikoli slabo ali nespoštljivo ravnati z mano.
   *   Svet ne sme biti nepravičen ali nepošten in še zlasti ne do mene!
   *   Dobiti moram, kar želim, kadar si to zaželim in pri tem mi ne sme nič priti na pot.
   *   Nikoli se ne smem čutiti krivega, neustreznega, v zadregi ali osramočenega zaradi drugih ljudi ali življenjskih dogodkov.
   *   Nihče in nič ne sme nikoli razkriti mojih šibkosti in napak.
Ko ste si na dolgo in temeljito ogledali svoja stališča, morate tista strupena narediti bolj koristna in realistična (več o tem, kako se lotiti strupenih misli nasploh, poiščite v 3. poglavju). Da! Spet smo tu: pozitivne čustvene spremembe izhajajo iz spremembe načina, kako razmišljate o sebi, o drugih ljudeh in o svetu nasploh. Če želite biti čustveno zdravi in učinkovito funkcionirati, morate začeti razvijati prožna, strpna in sprejemajoča stališča. Posamezniki, ki dobro funkcionirajo, doživljajo manj motečih čustvenih odzivov, zmorejo uživati življenje in se precej zlahka prebijajo skozi vsakodnevne sitnosti in nadloge. Vse je odvisno od tega, kako gledate na življenje in kakšna stališča imate do življenjskih vzponov in padcev (zlasti, kar se tiče jeze).
Lahko vam razloživa stališča, ki vam bodo verjetno v pomoč pri premagovanju nezdrave jeze. Vendar ste vi tisti, ki se morate odločiti, da se strinjate s temi stališči, in na koncu ravnati skladno z njimi – če želite spremembo v količini jeze, ki jo doživljate.
V sledečih razdelkih opisujeva zdrava stališča, ki jih morate zavzeti, da boste premagali svojo nezdravo jezo.

Potrpite z drugimi ljudmi 
Drugi ljudje obstajajo v istem vesolju kot vi. Včasih je to precej prijetno stanje stvari, kdaj pa kdaj pa utegnete ugotoviti, da so ti drugi ljudje presneta nadlega. Če vam je prav ali ne, drugi ljudje morejo obstajati, dejansko obstajajo in bodo, kolikor vidiva v prihodnost, še naprej obstajali v vašem vesolju. Sprejeti, da imajo ti drugi ljudje prav toliko pravice kot vi, da prebivajo na zemlji, je pač smiselno. In če že sobivate z njimi, lahko tudi sprejmete realnost: včasih vam lahko gredo na živce. Glede na to, da ne upravljate vesolja, raje sprejmite dejstvo, da drugi smejo ravnati po svojih pravilih in vrednotah – ne vaših.
Bržkone ste že opazili, da se ljudje pojavljamo v raznih oblikah, velikostih in barvah. Brez dvoma že veste, da ne delimo vsi ljudje iste vere, kulture, političnih nazorov, moralnih pravil ali bontona. Da naju ne bo odneslo v dolgovezen govor o vrednotah človeške raznolikosti – sprejeti individualne razlike je silno pomembno. Priznavanje, da imajo drugi ljudje pravico do svojih lastnih idej o tem, kako naj živijo svoje življenje – celo takrat, ko se s temi njihovimi idejami gladko ne strinjate – vam lahko prihrani veliko čustvenega razburjenja. Ljudje bodo namreč to svojo pravico še naprej uveljavljali, ne glede na vaše mnenje.

Predlagam, da si izposodiš tole knjigo (KVT za telebane) in si prebereš še poglavje o zdravih in nezdravih čustvih, pridobivanju visoke frustracijske tolerance in negativnih avtomatskih mislih ter jedrnih prepričanjih (tukaj s KVT predeluješ tudi otroštvo). In še o sprejemanju kritike.;D

no, to pa je konstruktiven nasvet  :oki:

Še odgovor Združeni fronti razumevajočih, ki razumejo nasilje in ga pozabijo obsodit. (Tjaša, to nima s tabo in tvojim problemom absolutno nobene zveze in je namenjeno izključno tistim, ki so sodelovali v tvoji temi, ne pa tebi!)

Edina, ki sta v celi tej klobasijadi delovala konstruktivno, sta Matheu (s tem, ko je Tjaši edini postavil ogledalo in predvsem edini jasno in brezkompromisno obsodil vsako nasilje) in Onix (ki je Tjaši edini dal čisto konkretne nasvete brez floskul).

Žal pa je združena fronta v svoji zaščitniški gorečnosti Matheuu pripisala cel kup besed in žaljivk, ki jih ni nikjer napisal, in ga na podlagi tega združeno obsodila. Izredno lep primer psihologije množic: žaljenja se obsodi človeka, ki ni nikjer žalil, in to se stori z izdatno mero žaljivk do tega istega človeka. No ja, nič novega tu gor. :'(

Vsi tisti, ki nasilje razumete, ne da bi ga najprej obsodili, pa delate sebi, svetu in Tjaši medvedjo uslugo - oziroma ste v tej temi ravnali destruktivno. S tem, ko se na izpade nasilnosti odzivate z božanjem in sajenjem rožic in kopi-pejstanjem zmeraj istih floskul (ki se po tem ljubem forumu že tako ali tako kopi-pejstajo v nedogled), ne da bi povedali, kako zelo napačni so, Tjaši absolutno nič ne pomagate, ampak jo utrjujete v napačnih čustvenih, mišljenjskih in vedenjskih vzorcih.

In ne, pretepanje in poškodovanje drugih ljudi v nobenem primeru ni "klic na pomoč." Je izbruh potlačenih in večinoma nezavednih negativnih čustev, ki jih Tjaša namesto z besedami izrazi v svojem ravnanju - z drugimi besedami oziroma v psihološki terminologiji se temu reče "acting out". In prekvalificirat tako nasilje v "klic na pomoč" je dejansko huda žalitev vseh nekdanjih, sedanjih in bodočih žrtev nasilja.

Tako.

Tjashy188 kako si danes? Želim ti lep dan.
 :sunny:

:oki:

In seveda, vsakemu pomaga točno to, kar meniš ti, in nič drugega.. :)

helow  :)

trina dobr si napisala, čeprav mam spet filing da nebo nikol bolš... Joj, ko je tako hudo, k se poskušam skoncentrirat na pozitivo, pa mi gre po glavi samo to kaj sem naredila narobe... Bedno je, k sem lahko danes super oseba, ki vsem hoče samo najbolš, jutri pa bom že napeta, sitna in polna besa... Prav iščem sama pri sebi zakaj je prišlo najbolj do tega. A je res od otroštva al se je moj karakter tako uničil, včasih sem celo pomislila da imam premalo rada fanta, da to ni to. Ampak to sem videla da ne more biti, ko imam tiste lepe dneve, sem kot zaljubljena najstnica in vem, da mora bit vzrok nekje drugje. nevem a se je res tako dolgo nabiralo v meni vso sranje...

Aslan, ma tko tko... me še od nedelje mori vse, sem včer mela vročino 38,6- komi sem živela tok me je glava bolela, danc pa slabo, pa še cel dan sem v službi... ma mogla bom preživet. in kako si ti ? Lep sončen dan ti želim!!  :sonce: 

Pa tudi vsem ostalim želim lep dan in seveda brez skrbi...  :poljubdobil:  poljub vsem

Tjshy188 ali si se partnerju opravičila?
Kako je to sprejel ... kako on vidi in doživlja vse to?

Tjashy, si prebrala link, ki sem ga nalepila? Tam dobiš kar nekaj odgovorov na svoja vprašanja...vsaj jaz jih najdem, no  :unsure:

tjaši hoj!

za silo sem prebrala ves post, vsega pa ne, ker se mi zdi bedast brati neko moraliziranje in drugo pametovanje, ki se dogaja med člani, namesto, da bi tebi konkretno svetovali, če kaj vedo.

dejstvo je, da se zavedaš, da je tvoje ravnanje napačno in to je pohvale vredno. je že pol uspeha.

druga polovica uspeha pa je, da začenjaš z delom na sebi, kar pa bi ti res mogoče priporočila Društvo za nenasilno komunikacijo, saj te tam naučijo "brzdanja jeze", moč pogovora, ipd.

nisi nič čudna, v tebi se samo kopiči jeza, ki je ne znaš razorožiti in potem mahaš s ketnami naokoli; naučila se boš kontrolirati svojo jezo/bes, več komunicirati in predvsem predelati vzroke, ki te silijo v takšna ravnanja.

si ok punca, ker se zavedaš problema in mislim si, zakaj te ima fant še vedno rad! vsak pa ima težave in nihče ni brezmadežen!!! to velja za nasilne govornike, ki se imajo za netolerantne-za-nasilje, a so hkrati sami sprožali nasilje s svojimi nasilnimi izjavami - how ironic!?

lp sofie :rozicodam:

Se strinjam s Sofie.
Ribica

hey hey. Vsem skupaj en lep pozdravček  :pomezik:

sem cel dan v službi, tako da nisem imela toliko časa... ja danes sem se zbudila malo boljše volje, objela svojega srčeka in mu povedala kako zelo ga imam rada, povedala sem mu za svoje občutke in kako hudo mi je, da se z menoj to dogaja. Mami si ne upam kaj takega niti razlagat, ker me obsoja in ne razume najbolje moje bolezni. In me tudi to žre, ker je to oseba ki bi od nje pričakoval, da ti bo najbolj stala ob strani, tako pa samo obsoja kako zdrži fant zraven mene in kaj je z menoj narobe... potem se pa še foter ne zanima zame, mislim... Bom mogla začet študirat s svojo glavo in sebe poslušat in vas  :pomezik:

ne pa negativnih stvari, ki jih zdaj ne potrebujem.

Slavka,nisem še prebrala, bom pa absolutno zdaj hvala  :)

Sofia hvala za vspodbudo in kompliment. Ja saj to je nabolj čudno pri tistih, ki ti hočejo kao pomagati proti nasilju, pa ga nevede sami izvajajo besedno... mah, tudi taki morajo obstajati in jih niti ne obsojam.

Aslan, fantu sem se opravičila, ne samo enkrat. čeprav opravičilo ob takih dejanjih nima ravno velik pomen in vrednost... fantu je zelo težko, boji se zame, ker me ima res nepopisno rad in se v marsičem trudi zame. Je zlata vreden fant in že zato imam še večjo voljo da se popravim. Drugače pa odreagiral je na moj napad tako, da me je prvo poskušal umirit, ko je videl da nebo uspel, je odreagiral kričajoče, pač še on se je začel dret name, kar pa me je v tistem trenutku še bolj podžgalo, nato pa me je na koncu trdno prijel, da nisem več klatila po njem. Grozno je bilo in sploh mi ni jasno, kako sem lahko tako slaba oseba  :'(

točno tko! in...
...poslušaj svoje srce!


nisi slaba oseba, samo tvoja dejanja so bila slaba - naj ponovim:

NISI SLABA OSEBA, samo dejanje je bilo slabo ----> ki pa se GA ZAVEDAŠ IN POSKUŠAŠ DELATI NA TEM!!!!!

Evo dobr povedan. Če bi trmarla in negirala bi pa skor zihr že zdavni popihu.

Zapomni si, en dogodek ne naredi osebe in sigurno ne moreš po enem dogodku sklepati, da si slaba oseba, moje mnenje je da si čist ok punca, pač zgodilo se je kar se je, zdej pa samo glej, da boš pomagala sebi in boš videla da bo šlo... :)

....seveda nisi slaba oseba imaš pa možnost izbire vedenja-nasilno ali nenasilno in glede na to, da se zavedaš svoje kar hude težave in ker nas bereš, sem videla, da ti je nekaj uporabnikov priporočalo Društvo za nenasilno komunikacijo, kjer so usposobljeni prav za nasilno in ali nenasilno komunikacijo in če resnično želiš sremeniti vedenje-to veš samo ti, jih boš poklicala in to že jutri.


masi

Hvala vsem!! Mi ful pomagate. Prav komi čakam vsak dan da odprem forum in me čaka kaj novega in vaši komentarji, ki mi dajejo moč in voljo. Hvala vam še enkrat!!! Pogovor pa itaq ful pomaga.

Ja, začela bom z jogo, jutri grem prvič... potem pa naprej. Kje pa najdem ta društva za nenasilno komunikacijo? Ja kaj je pri meni v ospredju potem takem- anksioznost ali okm ali kaj drugega ali mešanica vsega??

Ker prvotno je anksioznost, ampak čist možno da se je od tega razvila živčna napetost in jeza, ker sem se skos tako obremenjevala z boleznimi in vsem...

Lep večer vam želim moji  :srce-utrip:   hehe ;D

Tole sem našla na internetu:

http://www.drustvo-dnk.si/

spodaj so tudi številke in naslovi.

aha najlepša hvala! bom pogledala...  :oki:

nak, jeza se nalaga, raste, razvija... tako da je najprej to treba dat v red, jo spravit pod kontrolo, ostalo pa spotoma oz. istočasno (al pa obratno, kakor vzameš)...

usmeri misli v to kaj lahko storiš, kam se lahko obrneš po pomoč in predvsem akcija!!-POJDI, DELAJ, AKTIVNO SE S TEM UKVARJAJ, ne tolko z->glej odebeljeno v citatu

samo joga ne bo rešila tega, nikakor ne ... že dobro, če boš hodila, ampak rešitev pa to ni

joga lahko pomaga in je fajn kot dodatek k reševanju problema;

še bolj pa ti bo pomagalo res Društvo za nenasilno komunikacijo, ki te bo naučilo, kako se soočiti z jezo, kako komunicirati ipd.

vse dobro draga tjaši!!!

lp sofie :rozicodam:

Ja joga vem da nebo v celoti pomagala, ampak se mi pa zdi super zadeva ker delaš na meditaciji in sprostitvi, tako da slabo nebo  :pomezik:  pa še čas zase bom imela in delala nekaj na sebi... To pa zdaj resnično potrebujem  :)

lep dan! :rozicodam:

...joga in sprostitvene vaje nasilnega vedenja in ali komunikacije ne bosta spremenila, prevzeti je potrebno odgovornost za svoje vedenje ter ukrepati in imam občutek, da društva še nisi poklicala.


Nasilje niti slučajno ni sprejemljivo, imeti moramo ničelno toleranco do nasilja.

..in kar zmrazilo me je, ko sem v enem izmed postov brala uporabnika...ko sem jezen, bi kar streljal ljudi...  nesprejemljivo in tudi njemu smo predlagali Društvo za nenasilno komunikacijo že nekaj časa nazaj.....

masi

Tjashy, morda bi pa razmišljala tudi o kakšni rekreaciji, kjer lahko svojo nakopičeno jezo oz. agresivnost daš iz sebe...npr. tai bo  :unsure:

...kot sem napisala, brez strokovne pomoči in ozaveščanja vzorcev se vedenje ne spremeni...

vsekakor pa so vse sprostitvene, meditativne, borilne veščine dobrodošle kot dopolnitev zdravljenja...

masi

...se strinjam  :oki:

tudi to je super ideja!

Jap, to drži... Ne pomaga samo vadba na tak ali drugačen način, je pa vsekakor bolje to, kot pa sedet doma in razmišljat o slabih stvareh in se samemu sebi smilit...

Strokovno pomoč pa že imam in delam na tem, zdaj pa še bolj temeljito. Ampak kolker sem do zdaj lahko videla, tudi tablete niso vse, to je sam kemija, ki ti mogoče delno pomaga, od neke meje naprej pa moraš sam...

pod strokovno pomoč niso mišljena (le) zdravila, Tjashy

in ... si že poklicala, kot so ti svetovali?

Vem da ne... Imam strokovno pomoč kot sem že povedala, super psihologinjo. Ja, na tistih nenasilnih komunikacijah so večinoma moški, ki so že zelo daleč z jezo in agresijo, lahko bi se pridružila, ampak trenutno v mb nimajo tega, v ljubljani pa mi je malo daleč zaradi natrpanega urnika... Drugače pa mislim, da je psiholog z sodelovanjem s psihiatrom dobra rešitev in pa seveda, da se zavedam kaj se z menoj dogaja.

sodeč po tem http://www.drustvo-dnk.si/povezave.html JE svetovalni center TUDI v Mariboru... Tjashy, sem dobila občutek, da skušaš zadevo malce pod prag pomest

Aha, no na strani ki sem jo dobila je pisalo da je v mb zaprto... Hvala za ta naslov!

Niti slučajno ne mislim pomest, če bi to hotela, mi nebi bilo žal in se nebi vsak dan obremenjevala s tem, bi enostavno pozabla kaj sem naredila. Tako pa delam na tem, ampak saj pravim, naslednji teden imam psihologinjo in ona mi bo znala veliko povedati in svetovati kam naprej... Nikakor pa ne pometam pod prag, saj je prevelika stvar, da bi jo sprabila tam notri  :pomezik:

no, jaz osebno ne bi čakala do naslednjega tedna...

Hvala Arwen za stran!!

tja se da spravit kar hočeš

Tud to drži ja, sam žalostno je, ko spravljaš, pa spravljaš, potem pa enkrat pokne, k ni več prostora, takrat pa šele nastane kriza

Tjashy že to, da si prepoznala, da imaš težavo je veliko.
Ti pa sočasno že hodiš tudi k psihologinji!
Prepoznala si tudi, da se soočaš z anksioznostjo, če sem prav razumela tvoje zapise...

Torej si na odlični poti, ker se trudiš, delaš in iščeš pomoč ...
Želiš se več naučiti o sebi in o svojih čustvih.
Tvoja življenjska pot ni bila lahka in veliko tega je še ujetega v tebi sami ...
postopoma boš skozi terapevtske ure odlagala breme preteklosti in prišlo bo do sprememb v tebi.

Jaz sem mnenja, da je včasih lažje reševat in spoznavat sebe individualno.
Napredek je hitrejši ... kasneje pa je tudi terapevtska skupina fajn podpora in izmenjava izkušenj.

Da bi prav Društvo za nenasilno komunikacijo imelo edino moč ti pomagati dvomim.
Naj ostane ena od možnosti, vsekakor pa ni edina.
Pomaga tudi individualna psihoterapija, ali obiskovanje psihologinje.

Tjashy188 jest te vidim kot eno zelo fajn dekle!
In NE nisi slaba oseba ... le tvoje DEJANJE je bilo zelo ne ok in to tudi sam veš.

Prijazen pozdravček,
 :rozicodam:

draga moja Aslan ti pa res znaš...  :oki:

Vsak dan neki pozitivnega od tebe in to mi je v veliko pomoč, prav pozitivo mi daješ !Bravo :clap: hehe

Ja saj psihologinja je super, poleg tega boma zdaj delali na jezi in z vajami, čisto se mi posveti in ogromno obdelama... Aja, danes sem bila na jogi,fuuul je fajn res!  Upam da bom zaštartala na polno s spoznavanjem čustev in spoznavanjem same sebe ter s tem reševanje problemov, ki jih imam.

Za tista društva pa mi nekod ni, nevem no, mogoče bi bilo res pametno, ampak mi za začetek individualna psihoterapija bolj leži, ker imam tudi zelo probleme z zaupanjem in pogovori o mojih problemih z več ljudmi... Se bom pa vsekakor pozanimala tudi o tem- o tej opciji, vse bom naredila da bo bolje!

Saj to je problem, ker se zavedam da nisem slaba oseba, da znam bit prijazna in potrpežljiva, zato me je še bolj prizadelo česa sem zmožna... Upam da bom spet takšna, kot sem bila oz. še boljša  :)

pozdravček tudi tebi :rozicodam:

....ne vem od kje podatek, da so večinoma moški uporabniki v DNK??, kajti to ne zdrži in res je možnost  izbire in se strinjam z Aslan, vendar imajo največ izkušenj in so specializirani prav na području nasilne in nenasilne komunikacije in ravno zato jih osebno priporočam ter imajo individualne terapije, seveda je pa od posameznika odvisno ali dejansko sploh hoče spremeniti svoje vedenje?, priznamo si že problem, a ko je potrebno prevzeti odgovornost in ga ozavestiti ter se naučiti drugačnega vedenja pa se velikokrat zalomi, tako da tudi relacija iz enega mesta v drugega nam služi kot izgovor.


masi

Se moram podpisat, Aslan res deluje pomirjujoče. :oki:

Tjashy .. en lep, umirjen dan, pri reševanju tvojih življenjskih ugank  :)

se strinjam  :)

res je  :) pozitiva pa mi sedaj res veliko pomeni, ker je v meni preveč negative...

ja masi če majo individualna srečanja na voljo, to bi pa res bilo super, ker imam ful probleme z družbo oz. z večjimi skupinami, kjer moraš povedati o svojih problemih, čeprav po eni strani pa niti ni tako slabo zaradi izkušenj drugih in ker si med sabo pomagamo, tako kot tukaj  :oki:

lep dan vsem, čeprav je zunaj prava norišnica  ;D pa naj vam vseeno sije  :sunny:

Skratka z veliko muko vam je le uspelo nasilje ločiti od nasilneža.
IMHO to deluje na frocih in prav je tako. Vzorec, da je on zdej tak in onak, ker ni spravu igrač, ker je ugriznu mamico, ni ok.
Pri odraslih je drugače, ti morajo prevzet odgovornost. In odrasel človek, ki in če mu delajo vsi sistemi se mora zavedat, da če bo deloval kot kreten, bo v očeh drugih tudi tako sprejet. Dejanja v odraslem svetu niso ločena od človeka - niti približno ne, prej obratno. Ne morem rečt zdej recimo, sem oropal pošto, ampak to so samo moja dejanja, uresnici sem fajn in super in ok :)
Skratka:
V mojem svetu to deluje tko:
1. narediš piz*arijo in si pizdun
2. se zaveš da si pizdun
3. maš slabo vest
4. sprejmeš posledice
5. probaš popravit kar se da

Pri nekaterih je pa tko:
1. narediš pi*draijo in si pizdun
2. se zavedaš, da si drek in...
3. ...ker se zavedaš, ti je 3/4 odpuščeno
4. živiš kot da se ni nič zgodilo...do naslednje pi*darije.



ja, noben me ne bo prepričal, da te že samo zavedanje odreši krivde.

pa še vprašanje za aslan:
a je psihoterapija dat človeku, kar si želi
al mu dat, kar potrebuje?

 Ne morem rečt zdej recimo, sem oropal pošto, ampak to so samo moja dejanja, uresnici sem fajn in super in ok :)

 :oki:

to je pa tudi res! ampak jaz se tega zavedam, vem da nisem slaba oseba, ampak zavedam se tudi da me dejanja naredijo slabo osebo in če je človek super in fajn oseba, potem tega ne dela nikoli... Zato pa bi to rada rešila čimprej...

 :oki:, zelo dobro in to velja tudi za naše medsebojne odnose in ali tu na forumu-posredovati to kar potrebujemo in je potrebno, če hočemo slišati bomo slišali, če ne gremo po svoji stari poti naprej....

Matheu_! :)

Sicer nisi meni postavil vprašanja, ampak bi vseeno odgovorila, in sicer kot uporabnica psihoterapije.

Pišem v svojem imenu in o mojem primeru. Meni psihoterapija daje kar potrebujem. Ker, če mi ne bi dajala, kar potrebujem, ampak kar bi si želela slišati, potem bi stala na mestu.
Ker pa se od decembra pa do danes kažejo precejšnji premiki v pozitivo, predvidevam, da je to, to. :oki:

Tjashy188! :rozicodam:

Izkoristi vse možnosti, ki so ti na voljo. In tudi jaz sem mnenja, da je zelo koristno športanje,  sproščanjanje, joga... Ampak to ni dovolj. Potrebuješ tudi strokovno obravnavo in veliko, veliko dela. Pa saj verjetno to že sama veš.

Tudi jaz sem mislila, da bom zmogla sama, ampak ni šlo. Resnično je potrebna strokovna pomoč. Pri meni gre za premagovanje strahov.

In jaz osebno nisem verjela, da mi bo psihoterapija pomagala. Mene so življenske okoliščine prisilile, da sem začela hoditi na psihoterapijo. In čeprav sem bila velik skeptik, sedaj rezultati prihajajo. Je pa treba poudariti, da jaz res ogromno in veliko delam.

Ja Janja, verjamem da ogromno delaš na tem in super, sem ponosna nate  :oki:

Tudi zase vem da mi bo uspelo, sicer počasi, ampak mi bo, mora mi  :)  Bom pa vsekakor delala na sebi in se ukvarjala s stvarmi, ki mi bodo pomagale na poti do uspeha.    :)

Zame, za vse ki jih imam rada in za vse, ki me imajo radi...  :rozicodam:

Živjo Tjashy :rozicodam:

Sem se komaj prebila vseh osem strani prebrat, ampak sem le prispela do sem.
Mlada si še, imela si težko otroštvo, ki ti je sigurno pustilo posledice. In res je, zavedaš se svoje težave, zaradi tega imaš slabo vest in iščeš nasvete in pomoč. Mislim, da ti je Aslan in mnogo ljudi tukaj že veliko svetovalo.
Napisala si, da si ga mahnila. To na papirju včasih zveni, kot, skoraj sem ga ubila, premlatila sem ga, do krvi sem ga udarila.......Uff, kaj hujšega. Jaz sem svojega moža s časopisom po glavi mahnila, pa ma še zdaj trdo bučo :sesmejem:, mogoče moram tudi jaz it na tečaj nenasilne komunikacije.
Skratka, poišči si pomoč, ker imaš problem in imaš težave in jih boš tudi rešila zaradi tega, ker si ena fajn punca, ki ve kaj je prav in kaj narobe.
Vsi mi imamo svoje vzorce vedenja in nekateri so tudi verbalno agresivni, pa se tega ne zavedajo, ker mislijo, da so boga za roge povlekli in so najbolj pametni, v bistvu je pa to zelo huda motnja, ki jo je prav tako treba zdraviti :zvizgam:
Ti poskrbi zate, prav je tako. Fant te pa ima resnično rad, ker bi te verjetno res kakšen v takem primeru zapustil. Fajn je, da ti stoji ob strani in da se veliko pogovarjata. Si inteligentna, krasna oseba in ti želim veliko miru in sreče v življenju. :rozicodam:

kjer je volja, je tud pot! :oki:

waw, hvala trzinka! Lepo napisano.

Ja kaj naj rečem, jaz res upam, da se poberem in da se spravim k sebi, res nebi rada zaj***** lajfa, ker je lahko še kako lepo. Vedno so padci in vzponi, nikoli ni vse v rožicah, a kaj ko se samo enkrat živi, popravnega izpita pa ni  :) hehe še rima se. Tako da se splača trudit za lepo življenje, sploh pa imam res super fanta, takih je resnično malo in res sem lahko srečna da ga imam, zato pa si me take kot sem zdaj, ne zasluži. Še en razlog več, da se trudim...

lepo nočko  :rozicodam:

Sofia res je, volja je ogromna, upam da na poti nebo preveč ovir  :pomezik:  drgač pa gremo naši proti cilju- PREMAGATI SAMA SEBE  :boks:

Zakaj PREMAGATI SAMO SEBE?

Ne!

Sebe sprejeti takšno kot si in popraviti samo slaba dejanja - that`s all!

In ne iti preko sebe ... pač pa preko svojih miselnih vzorcev, ki jih boš "repair"  :pomezik:

No verjetno je tako bolš ja  ;D  premagat slaba dejanja, slabe misli... upam da nebom naredila preveč rund do zmage, sam omagala pa nebom! Bom šla do konca  :sesmejem:

Danes sem bila super volje, mela sem čas zase in sem ogromno predelala in preštudirala. Zdaj pa sam v akcijo, da nebo ostalo samo pri razmišljanju...

lp :rozicodam:

extra dober, koristen zapis!!!

Psihoterapija je, poleg ostalega, tudi pomagati človeku, da ugotovi, kaj želi in kaj potrebuje.

men se pa od matheu-ja sploh ne zdi tako fascninanten opis- bi mela kar nekaj kontra za povedat, btw!

sicer pa, mislim, da bo tjaši zmogla, če pa ne, pa ima vso podporo tukaj od nas, ne od vseh ker so eni preveč direktni oz. na meji napadalnosti, dlake na jeziku, če že hočete, ampak lopetat zna vsak, pametno in konstruktivno z empatijo povedati pa ne;

ampak.... smo ostali tle :pomezik:

Spet mi neki kontriraš brez potrebe sofie!   :P

Ujčkanje sigurno ne pomaga, in ker sem se odločila, da bom na forum pisala samo resnico  :P,  povem, da se z matovim pogledom popolnoma strinjam. Včasih je edino zdravilo "biti direkten". Zavijanje v empatijo ni preveč dobro.  :ne:

Alexx! :rozicodam:

To kar bom sedaj napisala, bom pisala na splošno in se ne nanaša na to temo, da ne bo kdo skočil pokonci, da podpiram nasilje.

Vsak zase že ve, zakaj in kako piše in predvsem na kakšen način. Tukaj se ne mislim spuščati v to, kaj je prav in kaj ni. Jaz zase vem, zakaj in kako pišem, ostali najbrž tudi. :A)

Mi je pa to izredno zanimivo. Če bi na ta forum v vseh temah pisali zgolj in samo resnico, ne vem, če bi sploh še obstajal. Žal mi je, da tako mislim, ampak dajmo si priznati resnico in si pogledati v oči, da marsikdo tukaj gor v določenem obdobju ni prenesel resnice. Priznam, da tudi jaz. Se ne mislim nič pretvarjati.

In ko že na kilometre vidiš rešitve pri drugem, ki se vrti zmeraj v enih in istih vzorcih in mu hočeš pomagati, pa točno veš, da ne bo razumel...

Potem je pa še nekaj izrednega pomena: jaz kot opazovalec lahko 'pametujem' za druge, ne vem pa, če bi bilo kako drugače, če bi bila v njihovih kožah.

Ja, tako to je...
 
Še enkrat: to se ne nanaša na ta Tjashyn primer!

Aslan/Janja (predvidevam, da gre za combo  ;D )

Ko sem bil sam v slabi koži sem najbolj sovražil tiste, ki sem se jim smilil oz. tiste, ki so me pomilovali. Najbolj pa cenil tiste, ki so svoje mnenje povedali jasno, pa četudi so mi pri tem potrdili kakšen strah ali dva.


Ta argument je pa skor isti kot tisti od Majč v njeni temi v Splošnih.   :)
Še dobro, da sem dobre volje  :happy:

keep on truckin´   ;D


Zgleda, da sem res ubrisan, ker vztrajam tle gor  :ninja: 

pomilovanje ni isto sočustvovanju (al je  :ojoj:) ...

he, jaz pa tiste, ki so trdili, da bo bolje in da se splača potrudit...  :kiselnasmeh:

Rabu sem way out, ne pa da me kdo razume. Če te nekdo razume, ti ne more nič ponudit. Razumljenost pasivira, ti je pa toplo pri srčku za kratek čas, true  ;D

ja... pa ravno tisti, ki razume... tisti, ki je podobno dal skozi... meni se še vedno zdi, da siti lačnega ne more razumet

Matheu_, zdej bom pa jaz direktna (aleluja)! :)

A si si mogoče tole prebral ali si preskočil mogoče? :A)

Tudi jaz , in sicer SEDAJ, poudarek je na sedaj!

Pred enim letom pa tega ne bi prenesla. Štekaš?

Veš kaj, če se ne motim, si ravno meni zelo veliko pomagal s svojim pisanjem in sem to javno izpostavila.

Ostalih okrasnih detaljčkov pa ne mislim komentirati. :sesmejem:

Matheu_, res hvala, da mi pomagaš. Resno mislim. :rozicodam:

relativizacije tipa "vsak po svoje, vdi drugačni" vedno preskočim  :)

Tjashy188! :rozicodam:

Oprosti, da smo kar vdrli v tvojo temo, ampak včasih je tudi to potrebno...

Ti se pa drži tistega, kar smo že napisali in ugotovili. OK?

Samo mimogrede, ta moj zapis ni bil mišljen kot zapis na to temo in niti slučajno ni letelo nate.

Ta moj zapis se je nanašal na točno določene zgodbe, ki se tukaj vlečejo kot jare kače in jih tudi sama spremljam. In tudi moja zgodba, če bi jo objavila pred dvema letoma, bi se vlekla kot jara kača. In takrat nisem bila sposobna narediti tega, kar sem sposobna sedaj...

In takrat bi me RESNICA samo še bolj dol povlekla. Ampak OK, pri meni in teh zgodbah ni bilo omenjene agresije. Pri agresiji je potrebno ukrepati TAKOJ in ZDAJ. Pri ostalih zadevah se pa lahko tudi malo počaka, da posameznik sam pride do svojih ugotovitev.

In to je bil namen mojega pisanja. :pomezik:

Pomilovanje in smiljenje tudi jaz ne odobravam. In nikomur ne koristi.
Se še spomnim zapisa, ko mi je nekdo odpisal, ko sem nekaj pojambrala, da se mu smilim ...
Tej osebi nikoli več nisem nič omenila o sebi ...
Trapast občutek ... in zanimivo, smislila sem se njemu - sebi sploh ne ...
jaz sem bila le žalostna takrat 8)

Je pa, ko si v stiski, ko čutiš neprijetna čustva pomembno,
da je ob tebi kdo, ki VE kako ti je in RAZUME in POTRDI tvoja čustva.
Z namenom, da se čustva prizna, ovrednoti in se da zdržat z njimi.
Empatija!
Kr ne pomeni trpeti z nekom, ali da se ti dotični smili ...
Pomeni dat vrednost njegovim občutkom, ga razumeti, da mu je težko in
biti ob njem, ko on doživlja zanj težka čustva.
Na ta način, ne beži od njih, ampak jih čuti in s tem tudi počasi že predeluje ...
Ker najslabša pot je ne dovoliti si čutiti, bežati od občutkov ali tlačiti čustva.

Ker najslabša pot je ne dovoliti si čutiti, bežati od občutkov ali tlačiti čustva.
[/quote]

 :oki:

Ups, ne znam citirat pravilno  ;D

tjashy,združi teorijo s prakso,in boš  :oki:

No, kdo je pa zdaj zbrisu dol ta zadnje komentarje  :) so bli zanimivi  :P

In ja Liber, celo mesto jih je doblo od mene, ker sem  :zlodej:  hehe

!

Na žalost hecanje v tvoji temi ni dovoljeno Tjashy  :kiselnasmeh:

Mogoče se je pa kdo ustrašil za mojo varnost  ;)

Saj bi se jaz tudi bala na tvojem mestu  ;D

mah glej, določene stvari lahko vzamemo kot hec, druge spet ne. Poskušam se popravit in delam na sebi ful ful in vprašanje če sem že koga nabutala ni ravno spodbudno, se ti ne zdi? To je tko, kot če bi narkomana vprašal, če se ga je že zadel kaj (ok. mal groba primerjava, pa vseeno...)

lep večer!  :pomezik:

vrag vzel salo  ;D

Točno tako, hudiček je bil  :sesmejem:

ustrašu se je k majo eni tak  :egocentrik: :sesmejem:

Tjashi najprej en prisrčen pozdravček..  ;D

Je že uredu, da ni vse dovoljeno, glede na tvojo reakcijo na nekatere komentarje in da si odreagirala z velikim sekiranjem so nekateri odreagirali, kar je zelo korektno, da pazijo nate, ti pomagajo

Ti pa ostani na trdnih tleh in delaj naprej na sebi z vsem zavedanjem, da te ima nekdo globoko rad, da ti da drugo priliko, na tebi je, da popraviš svoje ravnanje, pokažeš koliko dobrega je v tebi in globoko ceniš in spoštuješ, da imaš še eno priliko, da lahko pokažeš kdo si in kaj je lepega v tebi....
Lepa beseda vedno lepo mesto najde...

Vso srečo, pazi nase in na ljudi, ki jih skrbi zate

Objem ... Mojca  :)

Hvala Mojcika!  :rozicodam:

O, pa je klic na pomoč! Tjashy188, ugotovila si, da to pa nekaj ne štima. Da to vendars nisi in nočeš biti "ti". Meni se dogaja podobno, le da ostane vse v moji glavi, ujeta sem sama v sebi, na zunaj pa kažem apatičnost. Včasih ali v kateri drugi kulturi bi lahko rekla, da me "obsedejo demoni". Fizično pa teh obsesivnih misli ne sprostim, ampak trpim, dokler ne mine. Agresije in jeze ne sprostim iz telesa.
 Kot deklica sem bila naučena biti skromna in prikrajšana za marsikaj, od glasbene šole, športa, .... V najstništvu je bilo bolje, sem bila bolj uslišana. V meni pa je vseeno ostala ta ponižnost, tihost, požrtvovalnost, ugajati drugim, jih ne jezit... Tudi mene je k zdravilom pripeljala huda anksioznost, izgorelost, posledično depresija. V ozadju pa je seveda druga motnja.... in še kaj se pridruži, tudi bipolarnost, za katero ne vem, ali je že v moji osnovi ali pa jo povzroča AD, brez katerega zopet zaradi prve diagnoze ne gre... Tem izbruhom jeze v meni bi lahko rekla jezna manija? Obsedenost? Ni pomembno, dejstvo je, da ni občutka za realnost... Sovražnost se naseli, žalost, razočaranje ali vse hkrati. Kdaj bodo moje želje izpolnjene? Žalostna sem, ker znam poslušat, kako trava raste, pa sem osamljena, ker tega ne zmorejo drugi. Želim si življenje živeti bolj polno, pa ne, da mi je dolgčas: premalo časa za vse prčkarije, ki jih je treba kot perfekcionistu naredit, premalo časa za tisto, kar bi želela počet... Želim si uživat, izletkat, plavat... ne zgolj bivat iz dneva v dan in biti na svetu za pospravljanje.  Evo, vse to se mi mota po glavi in če me kdo samo pogleda, bi mu kar vrat pregriznila in iztaknila oči.
Vse hudo pa na lepem popusti, zbledi, izpuhti in zdi se, da to niso bila moja resnična čustva.
Postani mi prijetno, lepo, zadovoljna sem s tistim, kar imam in vesela sem, da sem.
 Trina, hvala za prispevek iz KVT. Izbruh potlačenih in negativnih čustev? Ja, možno.  Me je pa pri teh stavkih iz KVT zbodlo navajanje k spravi z vsem vesoljnim svetom. Aja, do drugih moram bit razumevajoča, tolerantna... Ok, kaj pa drugi do mene? A jaz pa si tega ne potrebujem?! Pa smo v začaranem krogu, ne?
Kakorkoli že, jaz se poznam in si znam pomagat v krizi. Vedite pa, da Tjashy188 ZELO TRPI v svoji koži, ker je fizično stresla svojo agresijo na partnerja. Sama sem absoluten nasprotnik nasilja, še psa ne pustim tepst, psihično nasilje je pa ravno tako kruto ali še hujše kot nekaj bušk. Zato prosim, ne nekateri govorit, da drugič ga bo pa kar zaklala, haloo!
Tjashy188, v redu to ni, kar se ti je zgodilo. Pojdi TAKOJ in povej PSIHIATRU!
Vse te psihoterapije in vrtanja po otroštvu, starših, sebi... Tri leta sem hodila na skupinsko, drugim dajala podporo in pamet solila, se naučila spopadat s situacijami, ma ni da ni... Na koncu pa sem se le sprijaznila s tem, da očitno moji možgani delajo nekaj po svoje, brez mene in da ga biologija, kemija, luna al pa xyžblj nekaj zagode.
Vsako mnenje in nasvet je dobrodošel, ampak eni pretiravajo na tem forumu, da ne omenim npr. samo glede pomirjeval... Pozdrav vsem

Živijo Oliva. Hvala za tvojo zgodbo in mnenje na mojo zgodbo... Ja res je, da pač eni ki slišijo nasilje ali vidijo besedo udarec takoj znorijo nad tabo in kaj ti je, da si nora itd. Po eni strani jih čist zastopim, ker je prav da ne odobravajo nasilja, problem pa je edino v tem, da s tem nad tabo nevede ali pa vede izvajajo psihično nasilje, kar pa lahko včasih še bolj boli kot fizično.

Jaz sem se tega zavedla, da tako ne gre naprej, delam na tem ( do sedaj mi gre dobro) , in še se bom trudila da do izbruhov jeze nebo prišlo, da jo streniram oz. sebe, ko me bo napadla...

Super, da veš kaj se steboj dogaja in znaš to prepoznati in rešiti. Do tega bi tudi jaz rada nekoč prišla... :oki:

lep dan še naprej!  :rozicodam:

Nismo. Ne KVT nasploh ne citirani odstavek ne navajata "k spravi z vesoljnim svetom". KVT te uči gledat nase, na druge ljudi in na svet okrog sebe z razumom namesto z zahtevami. Citirani odstavek pa specifično navaja k temu, da ne zahtevaj od drugih ljudi, da živijo po tvojih pravilih.
Poleg tega KVT uči tudi asertivnosti (postavljanja zase) in "zdravega egoizma", ki ga avtorja knjige v šali poimenujeta "razsvetljeno samozanimanje". :)

Cenim, da si prebrala citate, hvala.


Ne bi mogla - razen če trajajo vsaj štiri dni neprekinjeno. :)
Šalim se. Manija ni izbruh jeze, ampak med drugim pretirano dobro oziroma evforično razpoloženje. ki traja, kot pravim, najmanj štiri dni skupaj in se kaže predvsem z izrazitimi telesnimi znaki, evforičnost je le eden od simptomov.
Izbruh jeze lahko ravno toliko imenuješ "jezna manija" kot "jezna depresija" - ni ne eno ne drugo.


Ni. Lahko je znak, da je nekaj narobe in da te nekaj žre, ni pa klic na pomoč. Prekvalificirat nasilje odraslega človeka (pustimo otroke) v klic na pomoč ni samo logični salto mortale, ampak je predvsem sprevržena in manipulativna gesta, ker storilca prekvalificira v žrtev in ga s tem odveže odgovornosti - logična posledica je prekvalifikacija žrtve v krivca.


To pomeni, da ne popuščaš nagonom oziroma da delujejo tvoje inhibicije, ki ti branijo, da bi svojo frustracijo na kom izživela. To je, mimogrede, ravno to, po čemer naj bi se človek ločil od živali.


EDIT:
Torej ljudje s tem, ko ne odobravajo tvojega pretepanja oziroma fizičnega nasilja, nad tabo izvajajo psihično nasilje - ki boli še bolj kot tvoji udarci?

Odlična ilustracija zgoraj opisanega salta mortale. ;D

ne trina, nisem rekla tega, da tisti, ki ne odobravajo nasilja, da so slabi ljudje. Nasprotno!  Ampak določeni ljudje, ki te ne poznajo, ne morejo o tebi govoriti kot o eni zločinki, ker ti s tem pač nič ne pomagajo, samo še slabši se počutiš. Poleg tega, tudi sama ne odobravam nasilja, niti se nisem počutila super takrat, ko sem to naredila. je pa veliko že to, da sem to spoznala in da se trudim to spremeniti. Nebi rekla mogoče temu ravno psihično nasilje, ampak nek napad pa zagotovo je name, ker sem pač po mnenju nekaterih na forumu najslabša oseba, ki si ne zasluži še ene priložnosti...

lep večer!

no ja... kakorkoli že, skrajni čas je, da si tole nabavim http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=818

Arwen, super knjiga mora bit, nevem če si je nebom za božička zaželela  :sesmejem:

o, toliko časa pa jaz nimam namena čakat. Bo treba kar v akcijo....

še ena knjiga konkretno vezana na jezo ...
Adijo, jeza!, Gladeana McMahon (Didakta)

Kniga opisuje kVT tehnike spopadanja z jezo ...
Skozi knjigo vas vodijo vaje, ki vam bodo pomagale pri premagovanju in obvladovanju jeze; od vaje za krepitev optimizma, vloge domišljije pri omejevanju jeze, analize prednosti in slabosti … do uporabe sistema »semafor«. Izvedeli boste tudi, kako pomembno pri obvladovanju jeze je uspešno razporejanje časa, obvladovanje stresa in celo prehrana. ...

Ja to si bom pa res naročila, hvala Aslan draga  :rozicodam:

vedno z dobrimi idejami... :) lep dan! Jaz pa šibam v mb po jogi, namreč zelo slabo spim na tem ki ga imama zdaj...mimogrede, vem čisto mimo teme, ampak ima kdo kak predlog, kateri jogiji so vredu?

have a nice day  :pomezik:

Mi smo zadnja leta zelo zadovoljni z Dormeo model: 12+2 (140x200), cene je okoli 350 eur in dajo na 12 obrokov. Pripeljejo na dom, zvitega v rolco ...

Imel sem 140x200 dormeo in je bil res prva liga :oki: Jap, dobiš ga na dom v rolci :sesmejem:

aha hvala lepa! Midva sma se odločila za jogi Meblo, nama je najbolj ustrezal... Zdaj pa boma vidlamkako bo kaj...  :)

Sicer ne najdem povezavo med posteljo in agresijo, a...morda če slabo spiš si tudi tečen.  :sesmejem:

Imam Meblo posteljo. Celo. 140 x 200. Razkošje. Super postelja. Sem se čisto odvadila spati na drugi. :sesmejem:

Ne saj nima nobene povezave, samo mimogrede sem vprašala, ker se s fantom nisma mogla odločiti... A da je dobro ležišče?? Midva sva vzela Meblo Alabama, upama da bo ;) je pa spominska pena...

Tjashy, zdaj pa same lepe stvari počet na postelji...spominska pena si vse zapomni  :sesmejem: :sesmejem:

Slavka, men se tko dopadeš, ku si tko navihana.  :sesmejem:

Sinuska  :poljubnjej:....al se tud sama seb  :P

Končno!
 :wav: :wav: :wav:

hehe Slavka faca si  ;D te bom upoštevala!  :clap:

Aha, tu vidim bistvo problema. Upam da smem še jaz kaj povedat, kaj vidim.
Ti si oseba, prepricana v to, da je psihicno nasilje hujse od fizicnega 8)
Fizicno nasilje je hkrati tudi izredno mocno potencirano psihicno nasilje . Je vec kot psihicno. Tako da nic boljsa nisi s tem, ko si namesto psihicno, nasilna fizicno, nasprotno. Ce ze govoris o tem, kaj je slabse oz. boljse.

Zato  nimas socutja ne milosti v trenutku fizicnega napada. Poleg tega pa fizicno napades zaradi popolnoma brezvezne zadeve. In si nevarna oseba samo ljudem, ki so ti blizu. Zato ti jaz ne bi nikoli pustila otrok vzgajati in jih ne bi smela imeti, ker sem imela  nekoga v druzini s takimi napadi in bila zrtev. Ker ko taki enkrat zavohate na sibkejsem grozo, postanete odvisni od teh vasih zavestnih padcev, da vidite grozo drugega.

To pa resno : slabo pocutje kasneje po pretepu partnerja nikakor ne izvira iz tvoje slabe vesti. V resnici  nimas prave slabe vesti in ne sprejemas odgovornosti v tej meri, da bi lahko s svojimi dejanji prenehala. Samo razumsko ves, da to dejanje ni prav. Toda nekje v sebi fizicno nasilje  globoko sprejemas in ga ne obsojas, ne toliko, da bi se lahko od takih dejanj odmaknila in se osvobodila.

Tvoje slabo pocutje, ki ga opises kot obzalovanje dogodka, kasneje po izpadu  izhaja iz tega, da se še vedno ne pocutis dobro. Nezadovoljna pred izpadom in kasneje in si isto ali še huje zivcna kot prej pred izpadom. Tako da po moje je to kemicna odvisnost, kar delas. V kratkem casu izzvis in sprostis sama sebe bolj kot en tekac na dolge proge. Torej  najprej bes ki ga sprostis na partnerju, nato te partnerjevo nesprejemanje spravi v jok,  potem pa te krvav partner hitro potolazi in se spet cutis potolazeno in sprejeto. Zato iz tega kroga ne mores iziti, ker je to cel spekter intenzivnih dozivetij v kratkem casu, ki se zacnejo s tvojim nasiljem in koncajo s tolazbo in sprejemanjem in ti si se tega navadila. Zato se izpadi nadaljujejo, ker jih nisi sama pri sebi obsodila in ker jkih partnerj ni obsodil.  Ker zaradi velikega socutja in sprejemanja drugih zaradi tvojega problema (bolje bi blo rect, da so drugi tisti, ki imajo s tabo problem), izpades zrtev ti in niso zrtve drugi. In zato se to lahko redno nadaljuje. "Dovoljeno" ti je pac, da na kupu dozivis burne obcutke, od hude jeze, do besa, joka in srece. Kaj ces boljsega.

Kljub spremembi prepricanja zaradi zascite predvsem sibkih in otrok verjetno potrebujes stalno psihiatricno zdravljenje, ker je agresija del osebnosti, to mislim. Podobno kot opreznost, anksioznost, kot miroljubnost. Ce bos globoko v sebi sprejela znane dokazane resnice, da je fizicno nasilje najhujsa oblika nasilja (pustimo krsenje politicnih itd), potem si na dobri poti.  Dokler pa ostajas pri svojem, pa bos verjetno še imela kaksen izpad   :kiselnasmeh: Nasilnim zenskam je odpusceno, recejo jim, da so nore. Moski pa gredo v zapor, ce norijo fizicno. 

 :032:

Ja Martinca kaj naj rečem... si dobro napisala, v bistvu kar precej resnično, si me pa čist potlačla dol in vzela voljo da bo sploh kdaj bolš, ker si napisala ravno tako, da to imam in da ni možnosti, da se popravim. Mi je kar malo na bed, ker zdaj res nevem več, ali naj vztrajam ali je res bolš da odneham in se zaprem vase ker sem tako slaba oseba... Mislim, čist zastopim kar si napisala, sam si me dober postavila na ,,trdo''. Js upam da je zame še kakšna rešitev, zdaj sem čist obupana, sam mogoč mi bo pa le to dalo misliti...

Tyash nihče ne govori in ne misli, da si slaba oseba. Nekaj stvari pa je potrebno spremeniti in je težka pot, da pride do sprememb. Vse boš zmogla, samo vztrajati je treba....


Vsi smo pristali na trdnih tleh, vsak s svojo zgodbo, da smo se začeli spreminjati...tako da trdna tla niso slaba  :rozicodam:


masi

Oh, Tjashy, mal manj manipulacije pa več akcije, pa bo!

Tjashy ne verjemi vsega kar ti kdo reče... Seveda nisi slaba oseba in seveda ti je žal... Pa definitivno delaj na sebi, ker nihče in nič v vesolju ni konstantnega in vse je ena velika dinamika... Spremembe so mogoče, ampak probej negativne komentarje dajat na stran ker 1. So malo čudni in nestrokovni 2. Sama veš, da sto ljudi sto čudi eni pač overreactajo...

Ja sam Onix a veš, najhujš je, k mislim da je martinca v bistvu čist odprla moj pogled name na drgačen način...kar nekaj stvari je ugotovila, ki me že dolgo žrejo in česar sem se najbolj bala... Sama vem da nisem slaba oseba, v službi me imajo zelo radi, do ljudi sem prijazna in znam delati z njimi, ampak to je pa res šlo iz kontrole in res nevem a je to posledica vsega kar se mi je zgodilo, ali imam to v karakterju že in se nebo dalo izkoreniniti.

Trudla se bom itaq, kolker se bo dalo in tud to mi ni všeč, da se omenja neke otroke, da jih nebom mogla met itd. ker js obožujem otroke, dajo mi neko novo energijo in postanem popolnoma drugačna. Svojega še sicer res nebi zdaj imela, ker moram še ogromno naredit na sebi, sam da pa mi nekdo reče da mi nebi pustil otrok...mislim... to je pa grdo!

ma daj pustite že ubogo punco,da začne delat na sebi.kaj vi ste pa vsi brez grehov?
ona,tjaši je ravno storila napako in dela na svoji težavi,pa jo že nekaj pljuvate in moralizirate,eni,ki pa stalno ponavljajo napak,do takih ste pa izjemno sočutni.saj je lepo in prav,samo ne se potem delat nekje fine,drugje pa moraliste!
malo se zamislite,kako in kdaj,predvsem pa kako,"svetujete"!
tjaši,jaz verjamem vate.hitro vidim,kdo misli zares in kdo bo venomer vlekel probleme s sabo.ti si močna punca.

k.

p.s.pa upam,da tokrat ne bo brisanj komentarja

Eni tukej gor mate zgleda res namen čist prisrčni osebi uničit samopodobo? Tjaši vse bo ql! Sploh ne morm vrjet kako so eni tumpasti!!!

Evo linčajte še mene tud sam sm bil pred boleznijo včasih do koga nasilen... A sm zdej zato slab človek? Pomoje ne! Pač vsakmu kdaj strga... Nej pa povem, da nihče ni zabetonirano tak kot je, ampak se osebnost spreminja in nadgrajuje, lahko na dol lahko na gor!

Klinček hvala ti! Tud js sem mal prebirala na forumu in sem opazila da so določene osebe lahko tako super fajn in prijazne, pri nekaterih pa čist drgačne. Pa daj bodite takšni k ste do vseh. Mene ne moti nobeno mnenje in vsa sprejemam, sam določeni komentarji pa niso ravno primerni za ra forum,pač gre za pomoč ne pa obtoževanje... Počasi se pobiram, dela bo še in še in še in še enkrat ŠE, ampak saj če človek nima upanja , pa mu tudi ne mora uspeti kaj ne?? :unsure:

Tudi sama vem da to ne zgine kar tako, ampak se že tako preveč sekiram s tem a bo kdaj bolš ali ne, ali se bom pobrala in normalno živela ali je res najbolš kar crknit... Se opravičujem izrazu, ampak včasih imam že tudi sama poln kufer mojih slabih dnevov in nemoči, takrat pa še negativno razmišljanje in neprijaznost očeta, ki se pred vsemi dela grozno skrbnega in odgovornega, mene pa že odkar sem mu povedala kaj se z menoj dogaja, ni poklical niti enkrat da bi me vprašal če kaj rabim in če mi lahko kako pomaga, za soseda ki pa je bolan pa se vsako noč lahko joče ker se boji, da ga bo izgubil.halooo, kje pa sem jaz?? a ne pravijo, da kri ni voda?? in to oče, ki me je imel najrajši na svetu... To ni lahko ob takih trenutkih, ki jih preživljam sama s seboj. Nazadnje ko sem dobila tisti napad, sem prvič občutila kako je, ko misliš na samomor- nisem več videla smisla, življenje je tako samo trpljenje,že od malega sem bila deležna slabega, videla sem oba dedeka, ko sta umirala, enega celo ko se je ustrelil, sem ga našla, bila pa stara 12 let. To ni enostavno, da nebo pomote, nočem se nobenemu smiliti ali karkoli ampak v meni je toliko žalosti, da včasih ne vidim izhoda. Pa imam večinoma vse, bi lahko bila srečna, pa ne znam bit, ravno zaradi tega, ker se mi zdi, da si ne zaslužim živet in da sem za vse slabosti kriva sama.

Zadnič sem slišala kako je moški mlatil svojo ženo in začela sem se trest, 3 ure sem imela ,,napad'' in sem jokala, srce pa je tako bilo, kot bi kdo kaj meni storil. Take tavme imam glede tega da je kar groza, pa v bistvu sama delam isto do mojega partnerja. Toliko jeze, toliko vsega je...

Hotu sm sam rečt, da se je skoraj vsak človek že kdaj v lajfu stepel... Tko da ne dramatizirejte eni, da je to neko psihopatsko dejanje, ker to je pač primitivno ne pa psihopatsko vedenje...

če kaj spoštujem,je to delo partnerja na sebi,na svoji težavi.
in če česa ne maram,so to partnerji,ki se venomer vračajo k nasilnem partnerju,in ga še opravičujejo(ta komentar je bil nazadnje izbrisan pri meni,lahko pa povem,da sta se moja starša pretepala,oz.oče je mater mlatil,večkrat sem jo prosila,naj ga zapusti,tako,da,masi,vem o čem govorim,kaj govorim,in kako izgleda nasilje med partnerjema).

tjaši,ti se osredotoči nase in na pozitivne komentarje!!!!

k.

p.s.prepovedati otroka takšni osebi,halo martinca,are you crazy :o potem tudi partnerke,ki se ne odpovedo nasilju(pa ne govoriti,da je žrtev,psihično maltretirana in vezana na nasilneža ta naša uporabnica,ko pa je sama izjavila,da bo julija na svojem,v garsonjeri,torej,je ni partner videval in mogel maltretirati,mar ne),ne bi smele imeti otrok?? no,jaz bi bila vesela,če bi se me starša odrekla,če se mater že nasilju ni odrekla in je tekala venomer nazaj k pijancu

Tjashy že kej bolš? :rozicodam:

Še enkrat poudarjam, da svojega dejanja ne opravičujem in ne zagovarjam ali karkoli. Še kako dobro se ga zavedam, povedala sem tudi mami in babici,ker sem hotela nasvete... Pa sem dobila od mame obtoževanja (kar se ne čudim), ampak s tem sem se porinila globoko navzdol... hočem samo, da se stvari popravijo, da pridem iz tega, se na ,,novo zgradim'' in utrdim. Vsak trenutek ko pride napad pomislim, kakšna sem in kaj sem naredila, pa sem čisto potlačena in uničena. Tisti dan z nikomer ne govorim, jokam po 3 ure skupaj in se sekiram in trpinčim...ali že ni to velika kazen?? Eni bi res najraje vidli, da se kar spravim pod zemljo in nisem na škodi, ker si ne zaslužim priložnosti da se popravim... Sama se poznam dovolj, da vem, da v tistih trenutkih nisem to jaz in da je moj JAZ boljši, prijaznejši...

Onix bo bo  :pomezik:  v zahvalo tebi in drugim, ki znajo pomagati! kako pa si kaj ti?  :rozicodam:

Evo tud bo :). Uglavnem, sploh se ti ni treba nekaterim tle opravičevat in jim razlagat svoja dejanja... Je blo kar je blo, hočeš it nazaj in popravt pa to žal negre, lahko pa delaš na prihodnosti in s tem popraviš tud vse za nazaj! :)

Hvala, ja če mi bo to uspelo, pol bom nardila vse, kar si želim!! Sebe spremenit je najtežje... Ampak kjer je volja je tudi pot...tako pravijo  :)

lep večer še naprej, jaz pa počasi spat, se me loteva nekaj, upam da ne kaka gripa  :unsure:

Lepe praznike in se še tako slišimo... :pomezik:

nočko :rozicodam:

Lahko noč! :rozicodam:

Aja pa še to, ni ti treba sebe spremenit, spremenit moraš samo mejhen delček sebe, ker taka kot si si čist ok! :pomezik:

Hvala ti Onix  :pomezik:

lahko noč in lepe praznike!  :plesi:

Tjashy :038: :rozicodam: :rozicodam:

Lepe praznike tudi tebi! :rozicodam:

Tjashy, verjetno misliva na tisto nekaj kemicnega in ce tako cutis, je mogoce res kaj na tem.  Mogoce se ti iz premisljevanja o tem odpre kaksna prava pot za obvladovanje (ampak  nismo še tu...)..  Pa se je name usipal cel desant s strani soljudi, pa nic zato, danes sem se ze navadila, skregala sem se danes ze zadost, lexaurin pa sem ze tudi vzela, tako da še moj miren odgovor nekaterim : seveda imam tudi sama dosti greha, nikakor nimam ciste vesti, (si ne upam povedat, kaj), toda nisem pa pisala zaradi obsojanja, okej?

 Pomoc drustva za nenasilno kommunikacijo je uspesna pri tistih, ki si zares ful zelijo spremeniti vedenje, sicer pa vanje ne verjamem prevec. Mogoce mene tudi kmalu posljejo tja. Mogoce je celo preprosto kot prenehati kaditi?  :zvizgam:  Verjetno taka primerjava ni ta prava! Ampak vse se lahko v zivljenju cisto enostavno v trenutku preneha tocno, kot se je bilo zacelo! Karkoli ze kdo dela narobe, sam neha takrat, ko dodobra skapira to "narobnost."

Za otroke ne jemlji tako slabo, tako pac je, da ko se nekoga dojema kot bliznjega, je lahko za sibkejso osebo v tem odnosu nevarno! Ker pride iz nas to, kar je notri. Otroke pa mame dojemajo kot last in otroci  znajo bit izredno trmasti, celo problematicni. Sama sem bla priden otrok,  ampak sem sama bila kar nekaj let zrtev osebe z nasilnimi izpadi, ki se ni upehala prej, dokler ni z nje tekel znoj. Potem pa je bila cisto ok in sem tocno vedela, da tega ne morem z nicemer prepreciti, ker je vcasih kazala znake ze vnaprej, da "me bo rabila", medtem ko vcasih pa ni bilo mogoce predvideti in ni bilo vmes alkohola. Ok, jaz sem danes svobodna od vsega.

Bistvo je. Ali imas (bos imela) to v tvojem karakterju, je zdaj odvisno samo od tebe. Kot se bos odlocila!

Sele zdaj to vidim,  ni bil moj namen potlaciti te! Ja,to imas, nasilne izpade, toda jaz ne verjamem v neresljivost! Clovek ne more na tak nacin ziveti., zato zagotovo mora obstajati pot za normalno reagiranje!  Ta nasilna dejanja so slaba, ne pa da si ti slaba oseba. Smo vsi po svoje dobri in slabi. Nisem te hotela prizadeti.

In kaj je prislo najprej :

- tesnoba, potrtost, samozanicevanje, izpadi joka zaradi necesa po TV (depresija)
- nasilni izpad
- ali oboje skupaj oz, eno z drugim?

Vprasanje je torej, ali je nasilni napad  vrh in pokazatelj  depresije. (in tezko verjetno, ker za depresivne ljudi agresija ni znacilna.) Morda je to obcasno nasilje slucajno pridruzeno kot cisto  drugacna (samostojna) zadeva.

Mogoce pa se vrnes k samemu zacetku :  odkod toliko jeze,  da izbruhnes in je ne mores vec zadrzevat? Ne more bit kriv samo napacen TV program... Nekje se je zacelo. Mora bit neka koda za razvozlat.





Ti tud nisi brez dlake na jeziku glede tega, tu mislim isto kot ti, da je najbolj nujno nasilneza zapustiti! Ti si morda še bolj striktna, ker si sama veliko pretrpela zaradi maminega ostajanja pri nasilnem ocetu, ki ni preprecila tvojega psihicnega trpljenja, pa bi lahko z zapustvitvijo moza. Ampak tu pa si malce zamesala stvari, namrec ta oseba o kateri piseva, ni bila nikoli nasilna do nikogar! Ni primerljivo. Nasilje je pustiti otroka zraven bivati v nasilnem odnosu.

....Klinček kot otrok si bila deležna nasilja v družini. Poskušam razumeti kako ti je bilo...Vem pa, da je bil pekel....V Olji vidiš svojo mamo, ki ni storila ničesar, da bi zaščitila sebe in svoje otroke...Jezna si in do jeze imaš vso pravico.....Prosim te, da napišeš post Olji kako se počuti otrok, ko doživlja nasilno vedenje. Čeprav sta njena odrasla in živita vsak na svojem si lahko samo mislimo kaj preživljata ob pretepeni mami, ki se je vračala nazaj v nasilno partnerstvo. Morda pa ji boš odprla oči skozi svojo zgodbo....upam in si želim.


masi
 :rozicodam:

Martinca, ti si nekam lucidna zadnje čase  ;D

Draga Tjashy ... jaz se popolnoma strinjam z vsem kar je Onix napisal.
Se podpišem pod vse njegove besede!
Onix  :oki:

Komentarje kjer se izliva jeza, negativnost, postavljanje ocen kakšna da si ...
in da kakšna še boš ... mirno lahko preskočiš in se skozi njih učiš, kakšna komunikacija ni ok.

Resnica je, da tudi ti neprijazni komentarji vsebujejo zelo uporabna zrnja - a žal so zavita v negativnost in obsodbe. Poberi le zrna in naj plodno vzklijejo ... ostalo pa naj bo le slika o njih samih - drugače kot na "svoj način" se ne znajo izražati ... prizadanejo ... ampak pogosto nenamerno in nevede ... samo to so druge zgodbe, ki jih bodo sami nekoč morda prepoznali in razrešili.

Vsi se učimo ... najpogosteje na svojih lastnih napakah.
Tako ti, kot jaz in vsi ostali ...
Nismo pa zato slabi ljudje ...
 :rozicodam:

Jap, ogromno bo še treba naredit, res res... sam se tega na srečo zavedam  :)

drgač pa dobrodošli vsi komentarji, tud negativni.... :)

Tyash

.....je pa pomembno, da znamo sprejeti konstruktivno kritiko.

Ti sam mene beri, boš prec bolj prijazna  :happy:


Resnica je loh zlo neprijazna in negativna  :happy:


this thread is worthless without pics  :ninja:


bogireveži  :closedeyes:

EDIT: Evo vam mandalo za farbat, da ne bo vse tok negativno  :happy:
(http://www.hellokids.com/img/mandala-n-47-34292.jpg)

Matheu nevem dej lepo ti rečem, če misliš tukej zganjat svoje frustracije pejt raj naprimer na 24ur, tm je dost pametnjakovičev...

 :oki:

Mal ti je všeč ta naša tjaši, priznaj!  :happy:
Proti njej sem se itak že sprostil svojo frustracijo ene 5 strani nazaj. Tokrat frustracijo sproščam na prozorno in ne prav lucidno profiliranje moje osebe s strani Aslanke  ;D Al ti je tud ona všeč?  :)
Onix, nič osebnega nimam proti tvojim ženskam, me pa moti njihova podmuklost  :closedeyes:

Jp, zlo resnično.  :)

Fora je v tem, da sm mišljenja, če nočeš pomagat, pol je bolš da sploh ne pišeš... To je to. Tako pač razmišljam. Pol so mi vsi všeč al kaj? :)

motis se. jst zelim pomagat. ne udelezujem pa se skupinskega pranja vesti. zurke take sorte me iritirajo. a pol ne bos priznal da ti je tjashi mal vsec XD

Če mački stopiš na rep zacvili? Tokrat povod za Alsanin "damage control" niso bili tvoji posti ampak Martinčini. Torej ni šlo toliko za "profiliranje tvoje osebe", kolikor je šlo za to, da si se sam našel notri. :)
Kar se tiče pogovorov komu je katera uporabnica všeč, za to imamo ZS, tale tema temu ni namenjena. Kot smo že rekli, izkušnje, podpora, konstruktivni nasveti or GTFO. To je vnovično opozorilo uredništva, naslednjič ga ne bo.

Tjashy, postavila sem ti nazadnje nekaj resnih vprasanj, s katerimi je moc bolje razumeti tvojo  tezavo, mogoce ven najt kaksne resitve, sploh pravilno poimenovati! Morda si si ze sama odgovorila, kaj je prvo, ali nasilna jeza in nato sele potrtost, ali prvo potrtost in potem nasilna jeza, ceprav, je skupni imenovalec vsemu ocitno dalj casa trajajoca depra? Ali sem bila spregledana v teh vprasanjih?  :happy:



***


Anchi, meni je blo v prvo jasno, da je blo opozorilo namenjeni meni, ne Matheuu. Tudi ti pa tukaj postavljas opozorilo tokrat v drugo.  Jaz nisem nic vec rekla spornega, zato ne more bit namenjeno meni. Kaj je blo spet narobe razen izrazanja lastnega mnenja uporabnikov? Upam da boste administratorji povedali, za koga in za katero dejanje, vredno opozorila,  gre :  za iste besede 2 x ne mores dajat opozorila, kaj je narobe tokrat v drugo, pa iz zapisa ni razvidno!

btw...GTFO...get the fuck out...iliti po naške...POBERI SE :kadim:

Samo v vednost. :sesmejem:

Če me želiš izključiti, me izključi, ne mi talat neke črne pike.

Ja, je rekla Klinček, da je bla opozorjena predvcerajsnjim. Jaz isto v temi Podpora Olji, v glavnem pa sva sami resili. In zgleda, da ko je tema o nasilju, da smo res vsi obcutljivi. No in tukaj pa nisem bila uradno opozorjena in sem bolj razumela kot neke vrste pogovor vse skup. Zato mi pac ni jasno to drugo opozorilo, kjer Anchi pove, da sem bila opozorjena v prvo tudi tukaj. In istocasno izrece drugo opozorilo, ceprav nic ni videt, da bi Matheu prejel kaksno prvo opozorilo ali jaz tukaj. Zdaj je tu nejasnost. Tema pa je Tjashyna.

jst mam zgleda že neki pik, ne da bi vedu :)

Martinca, nisem ničesar spregledala, ampak še sama nevem zakaj se meni to dogaja, ali posledično zaradi bolezni ali je kaj drugega vmes, ker tak karakter nisem bila nikoli. Po mojem mnenju je to potlačena jeza, ki sem jo sprostila na napačen način in se je moram naučit obvladovat.

Matheus daj prosim nehaj provocirati s takimi bednimi no! Če mi nekdo hoče dobro in piše spodbudne komentarje, je torej kar moj ljubimec  :sesmejem: mislim...smešno res!! Pač nisi navajen da ne potegnejo vsi s teboj in tvojimi mnenji. Vsi smo različni!

Pa ni važno kdo je bil opozorjen kdo ne, vsak ima svoje mnenje in sem že povedala da vse sprejmem, sam ne maram pa obtoževanja s strani ljudi, ki me sploh poznajo ne...

Drgač pa noben ni popoln  :pomezik:

i call shenanigans

Tjasy, res noben ni popoln, pa kaj, prava rec  :sesmejem: Samo eni, vkljucno s tabo, pa zares izstopamo! ;D

Opozorjeni smo bli besed do tebe, le da nam ni tocno jasno, kdo in zakaj . In ali je bilo opozorilo v prvo ali v drugo , ker v tretje je ze prepozno, takrat je 3 dni ali 2 mesecni ban. Tako da imas zdaj zadoscenje tudi s strani administratorjev, ker si bila zaradi izpovedi o nasilnem vedenju do krvi in modric po mnenju sefov s strani mene in še koga ocitno krivicno obtozevana  :ne: bogmenimarad, zadnje case ne vem, kje sem kaj narobe rekla, kriva pa skoz.  :-[    Tjashy, nacin kot si zdaj to odgovorila, res ne daje dovolj uvida v natancno stanje vse zadeve, ki jo zelis razresiti! Pishicno pocutje tik pred tvojim izpadom, v samem stanju izpadu in potem po, sigurno so razlike! Jaz samo vprasam : v resnici ne vem, ce bi lahko iz tvojega bistveno bolj natacnega odgovora izvedela aj vec, ali bi ti lahko pomagalo (kar iscemo vsi). Nimam niti znanja, ampak mogoce pa je zate dobro zavedanje in poznavanje, kako se vse izide. Ampak tvoj odnos do samih dejanj je videti precej omalovazujoc, ko pravis, da je tole pac prislo od napacno sproscene potlacene jeze in da morda pa je kriva bolezen. Tako ali tako si torej bolna, torej nisi kriva, to sporocas. Sekiras se ocitno zaradi splosne zivcnosti in napetosti, ki se sprosti v tem dejanju telesnega napada. Samo dejanje napada pa niti ne opises, vsi imamo napake pa kaj. Kot da delno s tem sama pristajas na taksno sprostitev, ki je napacno usmerjena. Sem mislila, da bos povedala kaj vec. Na nek nacin ves, da ni prav nic krivega maltretirat ali poskodovat, lahkoten odnos.  

Pri panicnem napadu, napadu groze namrec, clovek tocno ve, kako se zgodi in zna opisat, kaj vse takrat dozivlja. Kaj je povod, kaj je v zacetku, kaj je vmes, vse dogajanje, zakljucek, psihicno pocutje pred samim napadom in po samem napadu. Vse natancno. In ima do tega smrtno resen odnos, ker je ogrozeno zivljenje. To sem imela tudi jaz.

Po moje rabis poglobljen psiholoski pregled, najbolje pri sodnem izvedencu, ki ti bo dal za delat preproste teste, vprasalnik za osebnostne lastnosti in motnje, pa kaksen Rohrscach in poleg tega se pogovor s tabo, sele potem bo lahko padla strokovna ugotovitev, ali je to res bolezen (osebnostna motnja), ali pa je samo pomanjkanje morale in socutja do bliznjega in malo sprostitve. Ce je bolezen, bos dobila antidepresive al kaj takega in ne bos vec tako nesrecna, da bi se morala znasati nad drugimi potem.

Ja martinca kaj naj rečem...si zgleda zelo pametne in razgledana punca in marsikaj še sama ne razumem najbolj kar se mojega obnašanja tiče... Nevem zakaj me to prime, znam bit čist super punca, ko pa pride do prepira ali nesoglasij, pa sem živčna in napadam z besedami in na zadnje še z dejanji. Ta dejanja obsojam, vem da to ni prav.

Ful mi je težko ker včasih nisem bila taka in prav bojim se teh izpadov, ker nisem takrat normalna  :'(

si že kontaktirala društvo za nenasilno komunikacijo ali kako drugače se angažirala v reševanju svojega problema?

lp sofie :rozicodam:

pa glej naprej draga tjashika, ne več nazaj - kar je blo, je blo; je cajt samo še za dobre stvari!

Hvala!  ;D   Jaz ti verjamem, da si ti drugac super punca, kar sklepam po tem, da tako o tebi mislijo vsi, s katerimi si v kontaktu, (ki ne vedo za te stvari...).

Znacilnost (ali zmanjsane) nepristevnosti  je tudi ta, da clovek sploh ne zna natancno opisati, kako se kaj zgodi. To pa mi je prejsnji mesec en povedal, ki se spozna. Ce kdo še sam ne ve ali posplosi, ni vsega sam kriv. Butne ven. In smo na zacetku, kako se dela s tem!

.....med zaznavo in reakcijo so še vmesne faze, tako da ni opravičila "počil mi je film". Ta nekdo se pač ravno ne spozna.


Tyash izgovor na bolezen ni ravno sprejemljiv, kajti jeza in izraženje jeze je normalno in potrebo. Daje nam tudi moč za doseganje ciljev,pogum za soočanje in reševanje problemov....Potlačena jeza pa bruha v obliki nasilnega govora in dejanj. Depresija in ali anksizna motnja je zgolj samo pridružena.

masi

Sofie...welkom bek  :rozicodam:

Res je, on ni sodni izvedenec psiholog, pac pa dela na brezplacni pravni pomoci. 

o hellooooooo Sofka  :rozicodam:

 :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam:

sofi  :rozicodam:  :rozicodam: dobrodosla nazaj...

hvala matejči  :rozicodam: -----------> kako si? (lahko pišeš v svojo temo ali na ZS, da ne bova smetile tjasyne teme)

Saj ne smetita teme  :)  ja vem, da ni bolezen izgovor masi, jaz se tega zelo zavedam, in to sem poudarila že milijonkrat... Zanimajo me druge stvari in sicer to, ali je to res naredila ta bolezen iz mene in me dela takšno kot sem, ali se je ta karakter skrival v meni že dolgo, pa je zdaj izbruhnil iz mene...

ampak jaz vem kaka sem, ko sem vredu in ko nisem nervozna...tako da težko da je to karakter. Sama moram pa narediti vse, da se vse popravi... Nič pa ni čez noč, nekje je treba začeti.

Pravo merilo karakterja je to, kako se obnašamo, ko nismo v redu, Tjaša. Ko smo pijani, ko smo besni, ko smo nervozni in negotovi... Vsak je lahko prijazen in priljuden in super, ko je dobre volje. Začni s tem, da pokličeš na DNK ali si omisliš kakšno terapijo, samo zdravila ti ne bodo pomagala, važno je, da se naučiš samokontrole in distanciranja od situacij, ki te spravljajo v bes.

Jest se pa tukej nebi čist strinjal. Karakter se kaže v normalnih stanjih, ko pa smo besni pa je to čisto druga zgodba, sploh če je vmes alkohol. Nevem no, pomoje ne moreš ravno nekoga v napadu besa oceniti, kakšen karakter ima...

Ne razumem, zakaj ne moreš karakterne lastnosti popraviti?

Če zdaj govorimo o prirojenih predispozicijah za odziv (temperament) na neko situacijo, še ne pomeni, da ne moremo vplivati na vsebino našega dejanja. Point je v lastni motivaciji. Hočeš ali nočeš nekaj spremeniti.

Jagodka ne moreš kar tako na hitro popravit karakterja. Dobro vsi vemo, da je najtežje spreminjat sebe. Kljub močni volji in vztrajnosti je treba veliko delati na sebi in vztrajati... Marsikaj se da spremenit, marsikaj pa tudi ne. Jeza in posledično agresija je nesprejemljiva, mislim da se tega vsi zavedajo da ni prav, a treba je ugotavljati, zakaj pride do tega izbruha in začeti reševati vzroke, ne posledic...

Glede karakterja pa ja, nekateri ljudje se znajo delati najbolj prijazne in najbolj poštene do ostalih, do svojih pa so lahko popolnoma drugačni in temu pravimo dvoličnost. tega pa pri meni ni! Sama vem kakšna sem in do vseh znam biti poštena in vredu, zato se tukaj strinjam z Onixom, da karakter se kaže vsak dan, ne pa v napadih agresije. poznam primer ko je bil popoln oče,mož in človek, vsi so ga imeli radi, pa je zaradi psihičnih motenj kasneje ubil prijatelja. Katastrofa! Hočem pa povedati samo to, da psihična stanja uničujejo karakter in nastanejo katastrofe in pride do dejanj, na katera sploh pomislil nebi kaj šele storil... moj deda je jasen primer, ko je karakter pokvarjen in takrat se ne pretvarjaš, kot nekateri tukaj mislijo za mene. On je bil slab ko je pil in tudi ko je bil trezen je moji babici rekel kako sploh zdrži zraven njega. V glavnem... Dosti si lahko sam pomagaš, če se le zavedaš slabega...

lep dan vsem!  :rozicodam:

matheu pretiravaš! Jaz sem se problema še kako zavedla, zato sem tudi pisala na ta forum in poiskala pomoč... S tem se pa ne strinjam s tabo, pa če se še tako bedno sliši, ampak ko narediš nekaj narobe, je prav da se zavedaš in poskušaš to popravit, da te pa kljuva po vesti tako kot si rekel... Daj no, to je pa največja napaka ki jo delaš sam sebi, ker s tem nič ne dosežeš! Verjemi, samo še slabši je, ker sam sebe obtožuješ non stop in ti to onemogoča da postaneš boljši, še sam zasovražiš se lahko in dobiš nizko samospoštovanje. To pa vsi vemo, kam pelje... Sicer pa, vsak misli za sebe in vsak dela drugače. Jaz za sebe vem, da je treba delati na sebi in da je treba gledati za NAPREJ da bo boljše in ne NAZAJ! Ker preteklosti se ne da popraviti, lahko samo narediš PRIHODNOST BOLJŠO. Toliko z moje strani  :)

Jeza je eno naših primarnih, avtentičnih čustev in je še kako dobrodošla.
Skozi jezo prepoznavamo za nas neustrezne okoliščine ...

Čustvene inteligenca je tista, ki nam pomaga prepoznavati svojo jezo in
nas uči o čustvu jeze: na koga se jeziti, kdaj se jeziti, s pravim razlogom, na pravi način ... in ob pravem času. Učimo se strategij prepoznavanja, obvladovanja in izražanja jeze - brez zanikanja ali potlačenja.

Žal je največkrat tako, da se ljudje jezimo na napačno osebo, z napačnim razlogom in na zelo napačen (agresiven) način ... Zato se mnogi ljudje jeze ne upajo izražati, v nekaterih družinah je celo nesprejemljiva ... in vse kar se dovolj dolgo kopiči nekje v nas ... lahko nekoč izbruhne z rušilno in pogubno močjo ...

Včasih eno čustvo se skriva za drugim ... takim ki je bolj družbeno sprejemljivo.
Ljudje so jezni - a kažejo žalost ... (jeza se vseeno kopiči v njih..)

Veliko je tega o jezi ...
Tjashy psihoterapija je tista, ki ti bo pomagala razvozlavati tvoje osebne
čustvene stiske ... naučila se boš obvladovati svoja čustva in jih zrelo izražati.
Tudi jezna še boš! Le moč jeze ne bo več rušilna ... uničujoča.

Tjashy jaz verjamem vate  :rozicodam:

Trina, tako lepo si napisala vse. Res ni "klic na pomoč", nisem se znala izrazit, je pa opozorilo, da je nekaj narobe.
Glede moje jeze in manije:  veš, ni trajala samo 2 uri, par dni je vladala v meni. Hudo je to prenašat.
Res bi mi prav prišlo, da bi se še kdaj odzvala na moje pisanje. Lp, Oliva

Tjashy, tudi jaz verjamem vate :rozicodam: Zelo zrelo razmišljaš, sem prepričana, da bi ti psihoterapija zelo pomagala :oki:, saj si pripravljena delati na sebi!

Aslan in Trzinka... hvala vama res! :rozicodam:  sem vesela, da so še dobri ljudje... Ja,javim kako bo pri psihologinji, jo imam drug teden... Za zdaj se mi zdi kar vredu, sma se zaštekali  :)

tako da upam da bodo razultati. Ne pričakujem od nekaj obiskov preveč, da nebom razočarana. Lepo počasi in vsakič bolš pa bo. Počasi se daleč pride al pa nikamor  :sesmejem:

lep večer! :closedeyes:

  psiholog in psihiater ni enako kot psihoterapevt, lahko pa sta psiholog in psihiater tudi psihoterapevta. Pozanimaj se pri svoji psihologinji, če je psihoterapevt :rozicodam:[/b][/b]

Kakšna je razlika med temi vsemi? Psihiater je večinoma za tablete, psiholog pa za pogovor...kaj pa psihoterapevt? Ker jaz jemljem terapijo Zoloft...

Na forumu so vsi ljudje dobri. :)

 :rozicodam:

Tjashy! :rozicodam:

Vsekakor je dobro, da imaš psihiatra in poleg še psihologa ali psihoterapevta. Jaz osebno imam psihoterapevtko. Kako je pri psihologu, ne vem.

Tudi jaz jemljem Zoloft. In jemanje zdravil in obisk pri psihologu ali psihoterapevtu se ne izključujeta, ampak dopolnjujeta. Bi ti pa vseeno prioročila tudi kakšno obliko pomoči v zvezi z nenasilno komunikacijo.

Ja, tudi jaz verjamem vate. Delati pa boš mogla zelo, zelo. Ampak saj to že veš, a ne?

Masi, da ne boš tako kot tisti iz naše krajevne skupnosti, ki je kar naprej ponavljal, da smo vsi dobri ljudje. :sesmejem:

Malo se hecam. Saj veš, da se morava veliko smejati. Jaz sem šele zadnje čase dojela, kako zelo mi smeh pomaga. Moja sestra svoje težave premaguje s smehom in sedaj je še mene za sabo potegnila in resnično imava vsak dan smejalno terapijo. Sicer je že mojo mamo smeh reševal dokler jo je lahko.

Punci, lepo bodita.

Janja  :rozicodam:



.....dva dni nazaj priprtih cca 50 navijačev-tekma Maribor:Olimpija, razbijali, metali stole.Jah vsi smo jih plačali,razgrajali,pretepali,njihovo izražanje je bilo na najnižji točki in skupek vsega karakter ali temparemant. Mah lepo prosim.

Step by step. na tvojem mestu bi najprej nehala s fizično agresijo, kadar bi začutila, da me grabi, bi se umaknila v drug prostor npr....
Drugih itak ne moreš spremenit.  :pomezik:
Kot sem napisala ni stvar v čustvu, ki te prevzame, stvar je v vsebini, ki jo daš čustvom, kako jih ven vržeš. Lahko se pa tudi izgovarjaš.
Drži pa nekaj, da ne vem, kakšno imaš.

Jagodka res je...najprej moram odpraviti agresijo,najti neko tehniko ali način kako se odmakniti, ko me zagrabi agresija... Samo ne morem se celo življenje samo odmikat...a pride to iz tebe, ali se lahko naučiš to brzdat in to tudi odpravit??

se mi zdi, da je bilo precej napotkov v to smer posredovanih....

potem pa se opravičujem za vprašanje  :pomezik:

Jp, tako je.

Zakaj je to odmik, če zabrzdaš svoj agresivni odziv in svojo jezo sprostiš na drug način? Zakaj tak odziv ne mora postati del tebe? Z leti boš tudi to furijo nehala čutit, če se jo boš naučila obvladovat. Ne tlačit vase, obvladovat na konstruktiven način, predvsem z racionalizacijo čustev. Pomoč tretje osebe? Ja.

To ti govorim, ker sem čisti kolerik, najpogosteje sem bes obračala proti sebi, vsake toliko pa mi je odbilo in sem kakašnega (ponavadi nedolžnega in tistega, ki ga imam rada) nahrurila. Nikoli tistega, zaradi katerega se je v meni nakopičila jeza.

Me ne zanima od kje mi koleričnost, naučila sem se pa obvladat in počasi postajam celo flegmatična...  :)
Nima smisla iskati krivde okoli in drugje. Tvoj odziv je bil tak kot je bil, partner te zaradi tega še vedno ni postavil pred vrata, veš da ni OK, zdaj pa se loti. Če mene vprašaš je za začetek bistvenega pomena fizični odmik, kadar rataš furjasta. Da koga ne poškoduješ in pazi , da ne poškoduješ sebe.

Jagodka hvala za pomoč  :pomezik:

ja saj najbolje da se začnem fizično umikati in se potem poskušam na samem zavedat kaj se dogaja in se umirit... Kakšne vaje pa so najboljše za pomiritev??

Star pregovor pravi: najprej 10x vdihni preden odreagiraš. ...  :P (in res je tako)

Prva pomoč je osedotočiti se na svoje dihanje ...
Počasen vdih, podaljšan izdih ... dihaš pa s trebušno prepono
(to pomeni da se ob dihanju trebuh dviga in spušča)
TO TELO UMIRI ...

Nato se zavej KAJ SE DOGAJA?
Kako si razumela besede ki ti jih nekdo izreče ...
Kako si razumela njegovo vedenje ...
IN PREVERI ... ali je to razumevanje pravilno?

... Tjashy toliko za zdajle ... imam obiske in moram, zaključiti ...
 :rozicodam:

Ne samo star, tudi uporaben.