FORUM Nebojse.si

Hey usi,

Ponavadi sm mel zmerej ko sm meril srčni utrip tm okol 80/min. Zdej zadnje 3 dni mam pa samo okol 65/min. Zdej me pa skrbi, da je kej narobe :(. Kaj vi mislite? Vem, da je normalen utrip od 60 do 100 v mirovanju. Sam useen mi je mal čudn, ker se mi je kr naenkrat zmanjšal... Tko umirjeno mi bije zadnje dni, pa nevem a je to znak, da sm pač bl miren, a je kej fizično narobe. Je pa mal čuden občutek, ker prej sm ponavadi skos čutu srce v prsih kako bije, zdej mam pa filing da mi sploh ne bije hehe.

he he jest sem mela tud skoz feeling da srce ne bije, da se je že kar ustavu...

Meni vedno srce bije bolj počasi...pa mi je psihiater reku da je to Ok,
da ima on sam še 10 udarcev manj...
Športniki imajo ponavadi baje nizek utrip...

Če te zelo moti se malo razgibaj, potelovadi in bo takoj bolj pospešen utrip... :srce-utrip:

Jaz mislim, da si lahko samo vesel, da imaš tako super utrip. Verjetno imaš v telesu manj adrenalina, ki si ga anksiozni tako na veliko pošiljamo po žilah ( čisto po nepotrebnem, ampak si pač ne znamo pomagati ). Sigurno je 60 utripov boljše kot pa 80, čeprav tudi 80 ni tako slabo. Bolj problematičen je utrip čez 100. Manj, ko imaš utripov, dlje živiš. Tako, da to naj te pa res ne skrbi. Uživaj.

Če je prehiter nam ni všeč, če je prepočasen nam tud ni všeč :sesmejem:
Povprečni utrip udarcev na minuto pri odraslem človeku je 72, p o v p r e č n i :pomezik:, tko da ni panike Onix. :rozicodam:

Ko sem začela hoditi z mojim možem in sem se enkrat naslonila na njegova prsa, sem bila šokirana in sem mu štela udarce. 42/minuto!!!Saj hodim s komaj živim človekom!!! Panika!!! :sesmejem: Ja, bil je profesionalen športnik, nič takega, to je za njih normalno :kiselnasmeh:

Smešno, jaz sem vesel, ker ga imam med 55 in 65 ;D, pa nisem glih športnik. Aja, pa opazil sem, da se mi ob počasnem nadzorovanem dihanju zelo hitro utrip in pritisk opazno znižata :), tudi v eni minuti, tak da priporočam komu, naj sproba.

Onix, kako kaj?  :rozicodam:

Moj utrip,  ko se umirim zleze celo pod 50. Nič ni s tem narobe, če si začel zdravljenje. Očitno si zdaj bolj umirjen. Oziroma se znaš sam umiriti (nisem brala tvoje prejšnje vpise.. :-[).

Koliko pa imate med napadom?

men je zadnič, tebi nič meni nič, narstil na 110 v čistem mirovanju :(

Anxa...aktivira se simpatični živčni sistem, telo se pripravi na "boj"...
(boj ali beg unafora še iz pradavnine - varovalni mehanizem).

Utrip se Ne poveča kar tako...brez razloga.
Razlog res lahko ni očiten, lahko je pa nezaveden, avtomatska misel in HOP smo že tam...

Drugič, ko se to zgodi SI ZAPIŠi kaj si pred tem razmišljal, kaj so bile tvoje MISLI...kaj se ti je dogajlo...
Tako boš počasi prišel do tega KAJ te spravi v tesnobo..strah...
Prepoznal boš KAJ (avtomatsko) PREMLEVAŠ v mislih...

ubistvu sem se ravno ustal iz posle, pojedel en oreh in boom, na nč kej takega nisem mislil

Hja..jest k te berem vidim, da zelo zelo zelo pogosto razmišljaš o hudih boleznih, ki jih mogoče imaš? :unsure: ... to je lahko VELIk sprožilec neprijetnih občutkov...strahov...telesne simptomatike..

Tudi ko človk ustane iz postelje, mu precej naraste. Ko človek prehodi 5 stopnic, mu precej naraste. Začasno seveda. Razen če ni športnik.

Drugače, kar se pa rado tudi dogaja, je da nam utrip naraste zaradi samega merjenja, vzrok je nek zavesten ali nezaveden strah, da ne bi bil pulz previsok.

Kar se tiče pulza, se jaz ne bi preveč obremenjeval, najbolj pametno si ga je zmerit npr. zjutraj (preden vstaneš), ali pa po tem, ko nekaj minut sproščeno ležiš na kavču.

Med napadom naraste precej preko 100, pa to ni nič hudega. Problem je, če je zjutraj, ko se zbudiš, previsok.

Še moja zgodbica: sem precje v kondiciji in imam pulz 55-65, tlak pa večinoma malenkost znižan (110/70). No, zadnjič sem šel na krvodajalsko in so me zavrnili, ker sem imel 145/90 tlaka in pulza 110.  :) No, ves čas me je bilo strah, da bi imel previsok tlak in pulz, tak da pol se je pa to res zgodilo.

Sem športnik, vsak dan trening in vseeno mi je zelo neprijetno ko grem gor na faks in je gor 60 stopnic. Ko pridem gor imam ziher okoli 120 pulza in ga čutim (mislite da ni dosi?) . To mi je zelo neprijetno, med napadom ga imam ziher 150. To traja vsega skupaj 3 minute, če že. No tak da povem malo.

Ah dejte no stopnice sploh niso tak švoh, kot mislite.
Dejte enkrat poskust hodt 5 minut po stopnicah (max 5 stopnic) gor in dol s frekvenco 120/min (=2/s), boste vidl, da je to kar orenk telovadba. In pulz bo krepko preko 100.

cvetkus, če si športnik, pol se najbrž tut zavedaš, da ima povišan pulz nek smisel v telesu ane? Mišice so bolj obremenjene med hojo po stopnicah, pretok krvi skozi mišice se poveča, potreben je višji pulz, da zadosti potrebam po hranilih. Ne vem, zakaj bi ti bilo neprijetno. Mislim, da bi ti bilo bolj neprijetno, če tvoje telo tega mehanizma ne bi melo. Pol ne bi blo šans, da bi prehodu 60 šteng  :) Tok čist nakratko in laično o tem.

Najbolj me moti to, da čutim utrip ko pridem do vrha. In sem rahlo zadihane, potem je za 30s že vse bolj ko ne normalno.
če bi gor laufal, bi bolj verjel, da se s telesom ravno to dogaja kot bi se moglo, vem pa da potrebuje telo toliko in toliko "hrane" da lahko pridem na vrh, čeprav sem med tem ko prehodim 40 stopnic že zadihan.

To, da ga bolj čutiš, je pa zaradi povečanega pritiska, kar je tudi normalno med aktivnostjo. In da je čez 30s pulz že precej znižan (praktično normalen), je tudi normalno.

Če se ti pulz ne bi (tolk) povečal, bi bil ti na vrhu veliko bolj zadihan.

Smisel je ravno v tem - če si ti v kondiciji, to ne pomeni, da se ti pulz počasneje viša med naporom, ampak ravno obratno - hitreje se, zato da na vrhu nisi tolk zadihan. Ljudje, ki niso v kondiciji, so na vrhu stopnic bolj zadihani, ni pa nujno, da imajo višji pulz kot ti.
In ker si ti v dobri kondiciji, ti tudi hitro pade (po koncu vadbe najprej nekaj časa pada zelo hitro, potem pa se počasneje bliža pulzu v mirnosti). Ljudje, ki so v slabi kondiciji, jim pulz veliko počasneje pada.

Torej, jaz mislim, da to kar opisuješ, lepo potrjuje, da si v dobri kondiciji. Le tako naprej.  :oki:

 :rozicodam: dman, hvala za razlago  :rozicodam:; vsak dan prehodim kar precej km, na enih trapastih stopnicah  >:( se mi pa podobna štorija dogaja, kot Cvetkus pravi in pol tuhtam, kaj dogaja, kam je šla vsa kondicija ... 

Zmorem maraton, brez da sem zadihana. Na enih parih stopnicah pa se mi to zgodi. Se s tem sploh ne ukvarjam. Nič nenavadnega.

Kaj pa utrip čuti kdo tak ko sediš. Jaz ga ponavadi čutim, ko grem spat. Vedno! Tudi zelo nadležna stvar!

men je pa problem ker si ga odkar mam paniko, merim skoz na roki in si štejem v glavi, totalna panika, kmal nikamor več ne bom mogu, ker grem mal v hrib in že mam filing kot da ga mam 150 utripa, kr neki no, ta panika je tako sranje, pomojem je bolš met zlamano nogo, maš gips 1 mesec pa se pocajtaš, tle pa ne veš al je panika al maš s srcem kej, al te bo infakrt al ženski spolni organ materno, mam dost tega :D

Lepo te prosim, ne govori traparij, kaj je huje in kaj ne. Sem te na to že opozorila. :zvizgam:

jp, sem imela kompliciran zlom, gips od palca na nogi do riti dobra dva meseca in pol, potem kar precej časa še z berglami krevsala, še danes pa me ob večji spremembi vremena mesto, kjer je bil zlom, na to opomni...

Arwen ima svojo izkušnjo, nekdo drug svojo, ti pa imaš svojo. Če bi se nehal kar naprej primerjati z drugimi in razmišljati, kako zelo je tebi hudo, drugim pa ne, in ves svoj trud in energijo vložil v to, da bi vsaj poskušal, potem vem, da bi ti bilo lažje. Jaz vem, da ti ni lahko, vendar tudi drugim ni in zato me take primerjave ujezijo. :-[

Asdf, priznaj si že enkrat, da so to psihične težave in ne išči potrditev, ampak delaj na tem, da ti bo bolje. Mogoče si pa preberi še kakšno drugo zgodbo na tem forumu, npr. zgodbo o Silence. :rozicodam:

Kaj pa moj utrip ko grem spat? :D

tudi zelo svoje čase, pa utrip srca  :seznojim: se mi je zdelo, da tko glasno bije, da ga slišjo v sosednji sobi....

Včeraj je bila taka situacija čudna. Nehče je umrl :( pa sem šo pogledat, ker je imel enako ime kot en prijatelj na FB, pa mi je v sekundi nabilo pulz na 140. Nevem, če je normalno, samo kriza.

Hvala :D

Točno tako. Kaj narediti, da do tega ne pride? Si upošteval kak nasvet od številnih, ki so ti jih dali ljudje tukaj gor? Sama sem imela identične težave tvojim. Identične. Če bi takrat imela forum, bi imela desetkrat več prispevkov kot ti in bi v vsakem posebej paničarila o novi smrtnonostni srčni bolezni ali napaki, ki sem jo odkrila in poročala o vsakem nihanju srčnega utripa pri vsaki mogoči aktivnosti. Veškakšne doktorate sem delala iz svojih izvidov za srce...pa QT interval, pa PR interval, pa aritmična nagnjenost pa itd, itd... Nikar ne misli, da te noben ne razume ali da se še nihče ni počutil tako kot ti. Samo prej ali slej boš moral nekaj ukreniti, da ne boš, kot jaz, doživel obdobja, ko te bo strah iz postelje do WCja. Ampak se tudi od tam da splezati, verjemi mi. Ampak spet, samo od sebe na bolje NE bo šlo.

Beri. Poizkušaj tehnike. V podforumu za tehnike sproščanja jih imaš cel kup. Kako pričakuješ, da ti bo bolje s tem kar počneš zdaj? Sprašujem resno.

Cvetkus, jaz sem v svojem obdobju anksioznosti čutila srce vsako sekundo dneva. Ko sem šla spat, ko sem se zbudila, ko sem jedla, hodila, počivala ali brala, pa če je šlo počasi ali hitro. Zdaj ga ne čutim več.

Jaz ga čutim od malega že. kako to da ga ne čutiš več? Si delala kaj takega?

LP

[/quote]
Cvetkus, jaz sem v svojem obdobju anksioznosti čutila srce vsako sekundo dneva. Ko sem šla spat, ko sem se zbudila, ko sem jedla, hodila, počivala ali brala, pa če je šlo počasi ali hitro. Zdaj ga ne čutim več.
[/quote]

Baje da je tudi naravno. Naprimer, laufaš ali šprintaš, kaj koli se šortaš (košarka, rokomet, tenis itd...). No ko se ustaviš, čutiš utrip, po šprinti ali po teku ko se ustaviš, tudi med, samo po tem dosti bolj. Se vam tudi to dogaja??

Cvetkus, je normalno.  :oki:

Jaz mislim, da bi se ti moral mal pomiriti sam s sabo. Če res ne verjameš, pojdi k zdravniku na EKG in pregled. Sem prepričan, da je vse v redu.
 :oki:

Bil sem letos že na EKG in na ultrazvoku srca. Verjetno me je najbolj strah da bi kar tak umrl. Nevem,... Star pa sem 23 let. KRiza ne!

isti problem imam js, ampak da js mislim da me bo infarkt ali možganska kap, ... in karkoli trzne v glavi, kakršnikoli mravljinci, in glavobol in me panika, ... uglavnem katastrofa, imam pa 20 let in noben v družini ni imel kapi ali kaj takega, ne vem od kje sem to pobral. Kako se tako paniko zdravi ? s KVT ?

To zdj ni zajbancija, ampak me resno zanima, ker takega problema jest nikol nisem imel in torej ne poznam vašega občutka:

A ne verjamete npr. zdravniku, ki vam je EKG in UZ srca opravil, da je vse ok? Mislm, a vas to ne pomiri, da vam nekdo reče, da je pač vse ok z vami?

Jaz pa bi vsem rada rekla, mi je res žal, da to prestajate, da ste še sredi tega, posebno Asdf in Cvetkus. Vem da je zelo hudo, ker si nemočen, kadar te doleti in nimaš vpliva na to in moraš prestat, ko te stisne, dokler pač samo ne mine. Tudi sama sem to prestajala pred leti. Ampak sem danes vredu in panične motnje nimam več. In veliko ljudi je tekom let nima več in tudi vam bo prešlo ! :rozicodam:

Mogoče si kdo misli, da temu ne bo konca, ampak to obdobje bo zagotovo enkrat minilo !  Zdaj se  dolgo vleče in se bo še nekaj časa verjetno vleklo v blažji obliki, ampak zagotovo enkrat preide. Lahko tudi izgine in je človek spet uravnovešen in miren !

 Bi rada dala upanje, da bo prišel bo tudi čas, ko se ne boste spomnili več na to, kakšen je občutek panične motnje oz med napadom ! Pa čeprav je zdaj to tako zelo živo.

 Ko to prestajaš, si misliš, da boš umrl ali se ti bo zmešalo, ali da si edini, ali pa da je to znak za infart, ampak nič od tega ne more biti nikoli res - od tega še ni nihče umrl !

Dojemanje v življenju je za nas z akutno paničnostjo vedno malce zoženo, saj misliš večinoma na to, kaj delati, akko preprečiti, kako se rešiti in nekako nisi sproščen kot bi lahko bil tudi za druge stvari v živlejnju. Treba je vedet, da je to samo začasno tako in da to nisi resničen ti, takšen, nesrečen in da spet kmalu pride v živlejnju čas, ko vidiš tudi vse dobro, vse lepo, ko si srečen, miren, ko bo svetel svet  spet kmalu pride čas, ko sproščeno zaživiš brez pomisleka, da bi te tukaj ali tam zvilo,morda se niti spomniš več ne, kot se recimo jaz ne, čeprav sem imela najhujšo obliko.

Iz tega JE izhod, čeprav se pot ven vleče zelo počasi. Verjetno AD niso vse, so sicer nujni, ker je brez njih lahko huje, pomaga tudi pogovor, poleg tega pa si mora človek sam dati nekaj dopovedat še posebej, če mu vsi pravijo isto - torej verjeti izkušnjam vseh, da ne bo umrl, da to ne glede na moč ni  življenjsko nevarno in da je to minljivo, da AD pomagajo v tej fazi, ampak da jim je treba dati čas .

 Pa treba se je znati sprostiti tud ali pa mirovati, odvisno od tega kaj ti trenutno pomaga, npr pri meni je v akutni fazi 10 minutni tek sprožil napad in sem si lahko šport privoščila le, ko sem bila za silo ozdravljena iz hudega. Hoja najbolje v dvoje in v mirnem okolju.

 

Upam, da bom povedala kaj koristnega in da se koga kaj prime, ker je večinoma res. Če pa kaj ni res, pa me bo že kdo popravil.

Naučit se poslušat svoje telo, kaj ti paše in kaj ti ne paše, se razjokat, če pomaga, pa tudi veselit, če tako čutiš, ampak ne preveč, ker vznemirjenje vsake vrste lahko tud povzroči, pa tudi nikar biti preveč oprezen , ker stalna pažnja na vse morebitno škodljivo še bolj ogroža, pa izpolnjevati si drobne želje, meni je npr. pomagalo, če sem šla v tistem obdobju večkrat dnevno pod topel tuš, začasno me je pomirilo, saj sem preusmerila pozornost z dušenja in razbijanja srca, ful bela kot stena bila vsakikrat. 

Pa ko se zgodi, pomaga globoko in počaasi dihat, čeprav pride do občutka dušenja, še naprej vztrajati in enako dalje, sicer se ti zgodi, da se ti zavrti v glavi, vendar napad usahne. Ne vem na kaki bazi to deluje, s kisikom prevetrit možgane ; če sem se vdala nuji po naglem dihanju, je napad trajal dlje. Dejstvo pa je, da je vedno minil in da vedno mine, čeprav mi je v najhujši obliki trajal več dni supaj, čito prvič, nato pa nekajkrat po vso noč ali nekaj ur dnevno, kasneje so se mi še pojavljali posamični, trajajoči od ene ure do nekaj minut. Še kasneje samo še v obliki nelagodja, dokler ni povsme izginilo.

Antidepresivi, ampak točno po predpisu in ne tako, kot se komu samemu zazdi , ker sicer ne deluje. Zdravnik že ve, zakaj je dal toliko in toliko mg in ne manj ali več.

Pa malo si je človek sam kriv, če si kljub zdravim izvidom nikakor ne da dopovedati, da je telesno zdrav in še dalje trmasto vztraja pri misli, da ga lahko med paniko zadene kap ali da je resno bolan , čeprav mu vsi zdravniški dokazi pravijo nasprotno. Ker eno je bolezen, drugo pa trma. Logično,da če bi imel bolno telo, bi ga zdravnik zdravil za srce, ožilje, glavo, zobe, kaj vem kaj in to nima osnove.

Take vrste je pač ta bolezen. Najbolje jo odnese čas ! Ampak nikar obupati, morate vedeti, da je to minljivo in da bo tudi čas, ko bo čisto izginilo iz življenja ! Pomaga pa zelo zelo, če si dopoveš, da ti ne more biti nič tudi takrat, ko se ti zgodi. Psiha te sicer sili, da bi verjel, da lahko umreš, ampak moraš vedeti, da to ni res, ampak je to le tak strah. NIma ti biti kaj in vsakič mine in čedalje manj bo tega.
Je ogromno ljudi to prestalo in smo dane živi in tudi celi ! Je pa vsak zase najbolj občutljiv in ranljiv seveda, ker je ta bolezen take vrste... Dejansko težko misliš na kaj drugega kot nase. Najti tolažbo in varnost v živo

Ja, poskušala sem aktivno sprejemati, da ga bom čutila celo življenje. Poskušala sem spodbujati srce pri razbijanju, si priklicati napad panike namerno (ker če ga res hočeš, ne pride), mu dovolila da razbija in ga nisem na vse pretege skušala pomiriti ali se na silo sproščati za vsako ceno, itd.. Namreč, bolj kot nočeš utripa čutiti, bolj ga boš čutil. In potem si ves čas napet, ves čas v nekem boju, to pa stvar samo poslabša. Poskusi enostavno se odpovedati nadzoru, naj srce bije, drugega dela očitno nima. Če sekiranje o utripu ne izboljša stanja, potem je treba poskusiti nekaj drugega, in ne vztrajati na 100x dokazano neuspešni metodi, ne? ;)

Jaz zdaj utrip čutim samo takrat, ko je to 'normalno', se pravi ob/po naporih in ko me je strah (ali sem zelo jezna, ipd). Včasih, ko imam kaka živčna obdobja ga tudi še kdaj čutim. Ampak recimo ta trenutek, če ga hočem čutiti, moram biti popolnoma pri miru, pa še takrat ga čutim čisto narahlo, samo v vratu.

Eni pač vse svoje tesnobe sprojiciramo na en organ, ki je potem kot en kanal za vse simptome.

Kot velikorat ponavljam, meni je najbolj pomagala metoda s spletne strani www.anxieties.com od koder sem tudi prevedla par stvari in so podforumu "Sprostitvene tehnike..." pod temo "Tehnike in triki pri panični motnji". Ampak če angleščina ni poblem, potem priporočam raje originalno stran, ki je bolj obsežna in natančna.

@dman, ja so nardil UZ srca, ne vem kuk EKGjev, ampak ko konstantno večkrat mesečno doživljam napade visokega pritiska in slabosti po celem telesu brez vzroka in ne vem al je to paničen napad ali srce in tudi če nardi UZ se tam lahka da kej ne vidi, drugače pa srečen ti če te to čist pomiri

Ne lej, jst nism pač nikol doživljal nobenih takih strahov glede srca kot ga vi, zato pač sprašujem, ker me res zanima.
Ne vem, drugo ti pomoje sploh ne ostane, kot da se nekak prepričaš, da s teboj nič ni narobe. Saj v tej temi lahko vidite, da vas je več s temi problemi.
Jst mislm, da je najboljš, če se v takih trenutkih poskusiš čim bolj opustit in čim manj upirat strahu in razbijanju srca.

dman, strah pa povzroča meni bolečina v prsih, ki je lahka baje tudi od psihe in razne bolečine v levi roki, to ponavadi mi povežemo s srcem

Psiha je čudo! Da le nebi bil tako občutljiv, da čutim vse kar nebi smel.

No večkrat se meni zgodi tudi to, da ležim in čutim utrip tam nekje v trebuhu, se dogaja to tudi vam?

Ali pa ko mi je naenkrat malo vroče, te pa takoj panika, pa že pulz merim (ponavadi je tak isti kot je bil prej).

Se pa mi je zgodilo že parkrat naslednje, parimer dolgo sedim, pa grem lulat pa ko stojim pa lulam, imam ful močen utrip gačutim na vratu in zelo počasnega. To se mi je ravno včeraj zogidlo na tekmi, sedim in morem iti penala branit, se vstanem grem notri (škoda da ga nisem branil). no se vsedem na klop nazaj in sem imel močen utrip in počasnega. Potem sem šel branit in je bilo normalno. Je lahko kaj takega narobe?

LP

Nič ni narobe s tem. Srce se ne more v stotinki sekunde prilagodit na spremembo položaja telesa. Ko recimo vstaneš iz sedečega ali ležečega položaja, mora v kratkem času povečati pritisk, da ti dovolj krvi pride v glavo. Ko se nato spet usedeš potrebuje nekaj sekund (ali dlje), da se zopet zmanjša oz. prilagodi položaju. In tačas ga boš pač močneje čutil, to je čisto normalno. Tudi če te kdaj oblije adrenalin in vročina še ne pomeni, da boš imel napad panike. Če tak naval enostavno pustiš, da gre skozte, se ne bo nikamor stopnjeval. Samo srce rabi kakšno minutko, da se vrne v normalen utrip.

Hvala a odgovore. Imam še eno vprašanje za tiste ki bolj športajo. Imel sem "težavo", če lahko temu rečem tako. No bil sem na fitnesu (na orbitreku) 15 min pulz tam nekje do 130-150 nič neke ekstra. No potem grem dol, grem delat vajo za hrbet in sem nekako čutil srce (zelo močno) slučajno se primem malo nad levo bradavico (kaki 2 cm) in čutim kako močno mi dela srce. Ful močno, ampak ne neke hitro kakih 100 pulza. Zanima me če je to normalno ? Ali zopet kaki "napad"? 

Aja med napadom panike sem ga imel 140! Zdaj že mesec dni nimam tega razenga šoka ki sem ga doživel, ko sem nekaj izvedel, sem imel 180! ADijo živci!

Jaz sem tudi imela v 1. letu bolezni probleme z srcnim utripom, zmeraj mislila na to,kako hitro mi bije,da bom dozivela srcni infarkt itd...
To se dogaja samo zaradi psihicnih tezav, ne pa zaradi telesnih. Nic se vam ne bo zgodilo.Ko boste svojo bolezen sprejeli, se zavedali da so to psihicne motnje, od takrat naprej vec ne boste non-stop mislili na pulz in na srce, na srcno kap itd...
Jaz sem to prebrodla z misljenjem in izkusnjami,ki je res malce dlje trajalo, saj nisem imela nobenih psihoterapij,zato je trajalo dlje. Po mojih 15478 napadih se mi ni zmesalo, nisem padla tja, nisem dozivela srcnega napada in po teh izkusnjah sem zacela razmisljat drugace, da se mi nic ne bo zgodilo. In ce tako zacnete razmisljat, postanete bolj mirni in tudi misli na pulz po nekem casu odidejo sami od sebe.
NIC SE VAM NE BO ZGODILO!!!

Danes zjutraj se mi je zgodilo nekaj. Včeraj smo ga malo pili, rojsnti dan od kolega praznovali. Prišel domov ob pol 4 se zbudim ob 8. Tak kak da bi me zabolelo na levi strani oz. sem moral vdihnoti, in evo pulz sem čutil, takoj je bil 150 če ne več. Se vstanem, po minuti ali dveh  vsega konec. Kaj bi bilo to? Nič me ni potem bolelo, samo pulza sem imel nevem koliko. Kriza!!!!

To se mi je že zgodilo večkrat, ko sem spal in sem se zbudil in je utrip povečan! (ali pa si samo mislim). No danes mi je res potem, ko sem vdihno zelo hitro bilo čez 150 utripov. Nevem. S srcem če je kaj narobe bi itak kardiolog videl pred 3 meseci. nevem. Zelo mi gre na živce, ko sde mi to zgodi. Psiholog mi je napisal da sem anksiozen, možno da se dogaj zaradi tega!

Jp, anskioznost te muči  :oki: Meni tud včasih nabija utrip, ga kr v grlu čutim in v sencih....pa če se tega ustrašim, je še slabše. Takrat se probam umirit in ne mislit na utrip, preusmerit misli....če mislim nanj, ga še potenciram.
Sigurno ni s tvojim srcem nič narobe, ne se bat.  :rozicodam:

Ja še ena s težavami zaradi utripa...enkrat prehitro in ga močno zaznavam v mirujočem položaju, drugič prepočasi pa skoz roko na srcu, če sploh še bije, če "pravilno" bije... :o

To si jaz tudi nonstop mislim! Jebiga, treba je živeti s tem! Saj bo! Samo ko te panika je kriza! :D

LP

hehe cvetkus, nemorem verjeti kak sva si podobna...
kako ti bije ko greš na wc :oki: men tudi pogosto dogaja.
igram futsal in večkrat se mi zgodi da mi srce divje bije in nekaj sekund ustavi in utripa naprej, da me je panika :sesmejem:
falabogu da nisem edini za take težave... :sesmejem:

že zdaj čutim da imam srce v trebuhu >:(

Ja lahko ga vedno čutim, lahko pa da ne! Čudno! Kaj igraš praf profesionalno ali tak v drugi ligi.

LP

igram amatersko...

Fajn da se gibljemo. Jaz bi se nonstop gibal :D Te čist pozabim na vse skupaj (razen dvakrat sem šel k doktorju ker me je panika in mi je pulz nabilo !!! )

No imam eno vprašanje za vas. Res je da spim bolj malo zadnjih 6 tednov ker imam pač neko prakso spim tam nekje od 5 - 7 ur kar je premalo ( no če bi konstanto 7 ur spal bi bilo vredu)

No dostikrat samo tak čutim srčni utrip in si grem merit pritiska neboste verjeli okoli 100/65 ga imam in utrip je tam nekje od 53-63. Čutim ga močno - to mi gre na živce! Se komu kaj takega dogaja?

LP

tud jaz spim slabo, povprečno 5-6 ur... sicer sem vseeno zaspan, pa me skoz vsako uro zbuja....
ah nič zato, bo bolje, počasi....

ja fajn da se gibljemo.... poskusi čimmanj misliti na srce!
jaz sem zadnjič 2x laufal po 5 km in zlomka, užival kot pred ankso!

Saj pri meni je ql ko se gibljem, to imam najraje! No poleg punce :D No ko se gibljem, ko nekaj delam s športom mi je fenomenalno. Komaj čakam, da se tenis sezona odpre. Je pa res, da nevem, zakaj si ne upam iti dalje kot 160 170 pulza. Če vidim že 150 me panika (no sedaj več ni take panike sam vseeno). Te pa se takoj poveča še za 10 pa je že 160. Kriza.

Imam še eno vprašanje. Danes sem gledal tino maze. Vsaka čast! Hvala bogi da smo dobli še eno medaljo, upam, da bo jutre še boljša. No gledam, sedim, te pa sem tak že živčen bil, sem imel pospešen utrip tam nekje okoli 120 pa še čutil sem ga. Je lahko to od adrenalina, živčnosti? Se komu to dogaja? Prosim, če kdo opiše te izkušnje!

LP

ojejhata, no... vsaj veš, da si živ... res, težko razumem, kako se je možno tako zelo obremenjevat s tem. Daj na ignore in mogoče usmeri energijo v življenje, v radosti, v stvari, ki te veselijo, v razmišljanje o lepih dneh, ...

Se strinjam z Arwen, se čisto preveč obremenjuješ.  :sesmejem:

Drgač pa ja, ko sem jaz gledal smučanje al pa tek prejšno sredo, sem bil tok živčen, da me je kr stiskalo in sploh nisem mogel bit pri miru.
Pa dobr vem, zakaj to.  :) In ja, to je čisto normalno.  :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:

ti se sprašuješ, zaka te panike če maš 150 pulza ?? Lej js ga mam več ko 80 in me panika, ko sem ga meu 2 dni 90 katastrofa, pol pa je blo par dni pod 60 pa spet panika !! če ni med 60 in 70 sem v paniki, ti pa govoriš o 150 ;D ..  o joooj, če tuk zdržiš si super

Ampak a se kdo potem tudi fizično slabo počuti po teh napadih hotrga bitja? Ali samo panično?

Ja po napadu sem čist tak gotov. Po pravem napadu, ko sem ga imel dvakrat trikrat tam pulza nekje od 120 -150 samo tak. Ampak sem vseeno šel na trening in je bilo vse vredu. Nevem! Asdf jaz sem tudi taki, naprimer mam pulz 80 sem že rahlo živčen! Če me boli leva roka sem tudi živčen (trenutno me boli), takoj mislim, da je povezano s srcem. Nevem zakaj. Pred pol ure me je bolela leva rama! Kriza je to!

ja tole z levo roko je totalno sranje! Tudi mene to zjebe takoj, rahla bolečina in že napad po celem telesu, me neki oblije, kot da bo use ven butnal, ampak se probam pomirit in po minuti mine! Js si pač u glavi rečem usi UZji srca so bli normalni, ekG tudi, tudi obremenitveni test, tudi holter 24ur ni pokazal nič, tko da je najbrž srce zdravo!

Nisem sicer prebrala vseh prispevkov od prej...kaj pa zdravstveni pregledi, da bi izključili probleme s srcem?

Moja situacije je še toliko bolj zabavna...Jaz dejansko imam aritmije, ker imam prirojeno napako na srcu...in potem je "zabavno" ko komaj ločim, kdaj gre za fizični in kdaj za psihično aritmiji... :'(

no, ko sem včeraj gledala smučanje je bilo psihično  :P

Poskušajte si takrat ponavljat stavek: "Moje srce bije mirno in enakomerno"...meni pomaga. Grem v tih prostor, v službi ponavadi na WC :) in se poskušam tako umiriti. Pomagajo pa mi tudi magnezijeve tablete, ampak ne šumeče, prav tablete 250mg, ko je hudo vzamem kar 500mg. Priporočilo kardiologa.

lp

Septembra sem bil pri karidologu na UZ (ker ko sem laufal me je na desni strani nekaj pičilo v prsih me je panika te pa EKG v zdravsteniv dom tam imel 160/100 pritiska pulza 100 itd, v glavnem me je panika. Drugale mam pritisk nizek (105-100/70-55), kjub temu, da čutim vedno utrip!!!!!, kar mi gre zelo naživce!!!!) , bil sem lani na dveh ali treh EKG jih, dal kri! Vse dokaj normalno samo holesterol imam povišan 5,77 (baje da še se sedaj neve koliko je normalno, eni doktorji pravijo 5,7 deugi 5,2 pred nevem desetimi leti je baje bilo normlano 7,2 - samo nisem ziher). Pa še to ga probam zbiti zdaj, ker jem dosti dosti manj čokolade itd... Sem imel obdobje pred tem da sem jedel same čokolade, sladolede, v glavnem same sladkarije! No rad bi še shujšal za kakih 5 kg pa bi blo to to. Lahko, da se od holesterola mi to dogaja! Ke te vem. Drugače pa nevem!

Kaj pa če bi si enostavno nehal merit utrip :P

Poskusi vzdržat en dan, da si ga ne meriš. Pa poskusi dva dni, boš precej pozabil na to, da je s teboj kaj narobe. Če si boš samo enkrat zmeril, se boš že prekršil :kiselnasmeh:

Tko si ga pa non stop in je vedno panika, s tabo je pa drugače vse ok. Pač, jaz si ga sploh ne merim, ker mi itak bije enkrat 75/min , drugič pa 150/min, ko se malce razburim ali pa hodim. Utrip se preko dneva menja, tako kot naša telesna teža.

Saj si ga ne merim namerno. Naprimer sedim pa ga čutim nekje naprimer v nogi ali kje. Potem pa začnem šteti. Ali pa ko delam AT ko ležim ga čutim kako mi bije! Nevem zakaj. Te pa močno bije pa si začnem študirati zakaj ga sploh čutim itd.... Pa ko grem spat ga tudi čutim... Nevem te ap si nonstop štejem en, dva, tri....

Saj vem, da ni namerno :rozicodam: , ampak poskusi enostavno ignorirati.
Jaz npr. sem delala napako in sem za vse znake bolezni takoj šla gor na internet in se samo še bolj vznemirila in paničarla in primerjala , razmišljala katere vse bolezni imam :o. Zdaj enostavno ignoriram.

S teboj je vse v redu, pa bil utrip 60 ali 150, pa spal ali ne spal. Enostavno poskusi prekiniti s takimi pozornostmi. Če začutiš utrip, počni kaj drugega. Jaz ga tudi, pa se poskusim umiriti, ga ne štejem.
Če pač slabo spiš prižgi TV ali beri knjigo, telovadi. Nič zato, če ne moreš. To ni nič drastičnega, pač ne moreš, ker...., ne razmišljaj.
To je ravno tako če bi si štel kolikokrat na dan greš na vodo in koliko na blato, je bilo mehko ali trdo, si se napenjal ali je šlo z lahkoto, kaj si pojedel, kaj si popil....., malo za šalo, malo zares :)

AvtogeniTrening.press  :sesmejem:

cvetkus: boljšiga nasveta kot je od trzinke, ne boš slišal. Preprost nehi štet! Postopoma in se drži. Tko kot se kadilci odvajajo od cigaret. Najprej 1 dan 0, potem 2 dni 0, potem 3 dni ...


P.S.: Nisem siguren, če res tako poteka odvajanje od cigaret ...  :sesmejem:

S strinjam s trzinko in dmanom. Tudi jaz sem si obsedeno štela in merila utrip vsako minuto dneva in ga čutila kako bije tudi v mirovanju ali tik pred spanjem in vem kako težko je ignorirati utrip, ki ti, tudi ko je počasen, odmeva po celem prsnem košu, včasih pa še višje, v vratu in to tudi takrat (ko msiliš, da) si povsem miren. Ampak res, sprejmi da tolče, sprejmi da ga čutiš, tvoje srce nima druge funkcije, kot da se odziva na adrenalin in noradrenalin. S stresom, ki si ga povzročaš okoli srca, spodbujaš svojo nadledvično žlezo,d a ti proizvaja adrenalin, rezultat pa je hitrejši/močnejši utrip. V stanu stresa smo pa tudi veliko bolj občutljivi in dojemljivi za vse telesne občutke, zato takrat srce čutiš bolj, kot bi ga, če se z njim ne bi toliko obremenjeval.

Dman ima prav, ko primerja z zasvojenostjo. Sam s seboj se zmeni, da si boš utrip izmeril/štel ob 20:35 in nič prej, pa ni važno kaj dela. Ko mine tisti čas in si ga izmeriš ali ga zavestno šteješ, si določi drugo uro (recimo 22:00). In zmeraj redkeje. Ne vem, meni je takrat pri prvih korakih tak način pomagal, da nisem non stop ali držala roke na utripalki, ali tiho v glavi štela utripov na sekundo.

Uff, tale izraz mi je pa zelo všeč. Lep slovenski. Sliši se pa zelo arhaično.  :sesmejem:

meni se sinoč dogaja ko sem skušal zaspati pa sem čutil kako me srce močno bije...
skušam kar se da ignorirat. tud sam sem bil na vsem pregledu, vse b.p.
edino mi ostane da verjamem da je moje srce ok.
res zoprna stvar, tako pač je, gremo naprej :sesmejem:

Zopet se mi je zgodilo nekaj čudnega. Sem na fitnesu, normalno sem na ekliptiku, do 140 pulza na 7 levelu, dam na 4 level in pulz se mi je povečal oz. se mi je večal do 150, potem stopim dol nomralno takoj pade. Počakam punco in zopet pogledam gor in narase od 100 utripov gor, ko sem imel 130 sem, dal pulz meter dol po pol minute sem si ga dal nazaj gor sem imel pulza 114 po še pol minutni pavzi 100, tako da mi je v minuti padel za 30 utripov. no delam naprej normalno vse vredi. dvigujem uteži do 140 pulza nomalno vse. Potem grem na trening se pelamo gledam na uro pulz je bil tam nekje 88 potem gledam na uro no nostop sem gledal in gledal kako gredo številke gor tako se je ustavil na 111. Takoj ko sem dal pogled dol iz ure in po 10 sekundah mi je padel na 80.
No potem smo še na začtku treninga igrali košarko in mi je v enem prodoru narasel na 160 takoj. V minuti mi je padel na 120 (to imam vse na računalniku, saj lahko ura prenese podatke na računalnik). No potem se nisem več nekaj naprezal na treningu in potem je pulz bil tam do 130 utripov na minuto (saj sem golman in smo igrali, pa mi ni nekaj narasel).
No pišem vam zato, ker vem, da je za to vse verejtno povezana psiha. Saj tudi ko si merim pritisk (mamo takega ki za vsak srčni udarec zapiska), si lahko merim normlano, če pa si hočem še zmeriti pa poslušam tisto, pa gre vedno hitreje, čez 5 sekund pa je že vse normalno zopet.
Tudi s punco sma se malo postrani gledala zaradi tega. Rekla je da sem paničen za vsako figo, da me zanima preveč zakaj telo tak deluje. itd... Mene pravzaprava zanima vse zakaj se nekaj zgodi z mojim telesom. Pravzaprav sem obsedeni s tem. Tudi naprimer: Če ga kdaj malo pijemo čez vikend (ne pijem dosti alkohola, ampak če ga), se takrat počutim normalnega, drugi dan pa zanič, stalno čutim utrip itd...
Saj sem vam že rekel, da sem bil na UZ letos (pravzaprav pred 4 meseci), v letu dneh na 3 EKG...
Nevem več kaj naj naredim. Delam AT, ki pa upam, da mi bo pomagal, saj baje dela na dolgi rok!

LP

to sem napisal enemu zdravniku. No to se mi dogaja. Vem trzinka da bije kakor bije, samo tisti trenutek panike. KO misliš, da boš umrl. Nevem. Potem sem se pri punci razjokal, še danes zjutraj sem imel oči zljeplene skupaj. Prvič sem se jokal eno uro skup. Ker sem bil jaz kriv, da se mi to dogaja. Res sem kreten!

Prvo ti bom svetoval eno ! Punci ne preveč o tem težit, ker te bo pustila, no vsaj mene je moja, ker to pač eni ne razumejo, mislijo da se nam blede in si zmišlujemo, mamo pa ubistvu resne probleme, ker se to samo sproža in tega nočemo!  Lej kok ti naj ta utrip razložim, bral sem da je zdravo če si parkrat na dan nabiješ utripa na 150-170, srce je mišica in jo moreš krepit, tko da ne vem kaj te tko to skrbi, a ti recimo nabije kdaj 150-170 utripa ko ležiš v posli doma, ali pa sediš in gledaš tv ?? če ti, potem je to lahko neka blaga aritmija in baje so mi rekel da se aritmije sploh ne zdravi ! Lej UZ je normalen, živi naprej jebi ga !  Js se tut že 3 mesce počutim, ko kup dreka nič ne morem, pa jebi ga !  Pride mi pakrat v dnevu pikanje, bolečina v hrbtu lopatici, prsih, pa kaj naj nardim ... te čist razumem, tut js sem se razjuku, ko nisem vedu zakaj ravno men to in očitno kuker kaže mi ne bo nikol minil, nč ne mormo, tak je !  za začetek pa probi vržit tisto uro ko ti meri pulz stran ! ker če maš to skoz gor in gledaš skoz kuk maš utripa itak da je vedno večji, nč čudnega !  Bol boš gledu večji bo ... no vidiš js mam drugi problem , js mam strah da bo se mi usak trenutek žila v srce zamašila in bom padu dol, ali pa bo srce kar na lepem nehalo biti in tega straha se ne morem znebiti, use je pa povezano z meglo v glavi in tem občutkom prazne glave in odtujenosti, ki ne mine in imam konstanten občutek da mam slabo prekrvavljeno glavo ali pač neka, sem tut bral nekaj o tem fibro megla ... Uglavnem drž se, pa bod srečen s punco, ne ji tega omenjat kar imaš, js sem moji povedu o tem in ni razumela in me je pustila po dveh letih in pol boš še bol na tleh in ti bo še slabše, če te še punca pusti, drži se ! Čimveč športaj, sprost se, kaka savna, bazen , ... itd  delaj kar te veseli in nasploh uživaj ! Pusti ta utrip, bol boš o njem študiro bol ga boš čuto ! Nimaš kej če je UZ normalen, je srce zdravo, za potrditev bi še ti svetoval da nardiš 24 urni EKG, da se razčisti če maš aritmijo al maš pač večji utrip ob naparu.. drži se !

cvetkus, si pa obseden  ???
nekaj časa pusti uro na stran pa boš ugotovil razliko...
asdf ti je več povedal! tudi meni bije čudno kaj moremo...

 :oki:

ok jes sm tole mal bral..jes sm isti ko ti cvetkus...zadne čase skoz študiram sam o srčnem utripu, se mi bo zmešal, pa sej to se mi je že itk...nvem...treniru sm košarko 9 let in kosm nehu nvem me je začel neki fukat, pa itk še problemi doma pa vse skup, pa srce mi je začel tak preskakvat ne, tist ko ti tk čudn nardi...neprijetna zadeva res, ko ti srce preskoči, tedi zmeri pomislim de bom umrl...ko sam vidm aparat za merjenje pritiska pa utripa mi srce znori....to ti ga res zmeša od tega...

Nisi edini tudi jaz ponavadi treniram vsak dan in tudi ko grem po stopnicah mi naraste utrip (tako da ga čutim) in me tudi moti sam se hitro umiri. ;)

Saj umiri se res dokaj hitro v roku kaj te vem pol minute pa je normalne.! No mogoče še ga mam več lahko tudi do 150. Jaz ga čutim recimo tudi po kaki neprespani noči - tu in tam, ko pa se vležem na posteljo pa vedno (pa čeprav mogoče nič alkohola ne pijem). (se že bojim piti)

No sma šla s punco laufat prejšnič pa mi je kao preskočilo srce ko sma lufala. Pa me je ful motilo. Saj ko sem zadihan ful pa dihaš kar globoko se mi zdi da se srce ustavi malo pa dalje gre (dal sem si roko na vratno žilo in sem tam čutil, kako mi bije, seveda sem tekel in poslušal kako mi bije). (nisem imel ure za merjenje utripa gor), ko sem se ustavil sem si ga zmeril in imel od 160 pa tam do 180.
Ko sem imel v fitnesu gor sem normalno tekel sem gledal na uro in to je to, tam do 173 pulza (čeprav bi lahko več samo nisem hotel), pomoje je moj maksimalen pulz tam nekje pri 200.
Ustrašim se za vsako p....

Upam, da bo čimprej boljše!!!

Tvoj max pulz je 220 - (minus) kolko let si.

Ma dej 173 ni nič pri hudi obremenitvi.
Jst sem zanč res hudo obremenitev se šel - 2 minuti sonožnih visokih poskokov s frekvenco 2/s - pa sem mel 210 utripa, pa nisem 10 let star.  :)

Na srce zlo psiha vpliva (utrip + pulz), tko da ne se s tem obremenjevat. Let it go ... Naj gre srce po svoje. Nč hudga se vam ne more zgodit.

če si športnik, imaš srčno mišico itak bolj močno, normalno da ti bolj bije. Če dohtarji niso nič ugotovil, pa če se sicer dobr počutš, paničarš za brezveze.

ja vem da je moj maksimalen pul tam nekje 200! Pomoje še več. Ga z lahkoto več nabijem.

Danes sem imel, tak čuden dan. Pridem domov s šole pojem nekje 3 kose družinske pice in grem na trening, nisem zmogel nič! Res ne, pulz sem čutil takoj, ful mi je nabijalo. V glavnem ugotovil sem, da se po pici vedno počutim za k..ra. Nevem zakaj še jo sploh jem.

Cvetkus,
si dal ti vse preglede pri kardiologu, vsa testiranja skozi? Sprašujem, ker si dobesedno obseden s tem srčnim utripom, po moje ga meriš od 24 ih ur na dan 20 ur. In ker ga tolikokrat meriš si ga podzavestno tudi zvišuješ. Do sedaj bi te moralo že najmanj 100krat pobrati, pa si še vedno živ in zdrav.

Kaj praviš? :rozicodam:

Jao, pa ne s polnim želodcem na trening! Takrat imaš vso kri v prebavilih in nikakor ni primeren čas za kako hudo fizično aktivnost. Prav nič čudnega ni, da si se počutil zanič.. Sploh po pici, ki je težka/mastna zadeva...

Vem, da nebi smel iti. Samo vseeno.Smo bili zunaj in sedeli za mizo v diskoteki. In glej ga zlomka naenkrat se začnejo neki pijani butci tepst. Prišla sta k naši mizi se rivala boksala mogli smo se celo vstanoti oz smo skočili gor se umaknili, meni je pulz takoj nabilo! Na verjeto preko 150. Katastrofa. Tako sem se ustrašil. Sovražim pretepače!!!!

Cvetkus!

Ne skrbi to je bil samo strah, tudi meni se to zgodi,
ker tudi jaz tega ne prenesem!

Nič bat, samo umaknit se je treba, pa bo vse ok in
nič gledat, ker te potem ta slika ves čas spremlja.

lp :rozicodam:

Učerej se mi je zdel, da mi nekam počas bije srce (prej sm ležal na kavču) in sm si šu zmert pritisk in utrip. Utrip je bil nekam nizek, samo 54 utripov na minuto. Pritisk je bil pa 119/78. Tole mi je pa res mal čudn, da mam tak nizek utrip v mirovanju, ker prej sm ga mel skos okol 80...

ne vem kaj je blo učeraj, tudi jas sem ga imel 55, drgač vedno čez 70 oz. 65. Morda je to od aktivnosti, ki jo sedaj redno prakticiram in se je srce ojačalo

Ja jest tud že 2 meseca usak dan po eno uro hitro hodim. Mejbi je to to, čeprav dvomim...

Haj Onix in Asdf!

V kolikor je meni znano veliko gibanja znižuje
krvni tlak in se s strani splošnih zdravnikov to
priporoča tudi starejšim ljudem, istočasno pa
se organizem tega navadi in je posledično tudi
utrip nižji, ker se s tem pridobiva moč in energija!

Lp  :clap: :clap:

Nimata se kej bat. To je krasen pulz.

to je res dober pulz, jaz mam vedno zjutraj nižjega, čez dan pa se spreminja od situacije do situacije, pomoje tam nekje od 60 do 100. Upam, da je to normalno :D

SAmo pulz ki ga čutim vedno na treningu pa me vedno bolj iritira.

LP

Po medicinskih smernicah v literaturi je normalen pulz v mirovanju 60-100.

V praksi se za normalen pulz šteje tudi nižji pulz od 60 pri zdravih, predvsem pri športnikih (tudi do 35/min).

V praksi v mirovanju pa je pulz nad cca 85 že sumljiv, čeprav literatura to opisuje še kot normalen pulz. Seveda v psihični in fizični umirjenosti.

Težko je neke številske meje postavljat pr vseh teh zadevah, to pa zato, ker telo ni stroj in ker pri vsakemu mal drugače deluje - debel človek ima normalen pulz višji kot suh, couch-potato višjega kot športnik, bolnik s tesnobo višji kot zdrav flegmatik ... itd.

Tko da če se kdaj zgodi, da maš v mirovanju pulz 101, to ne pomen, da je s tabo nujno neki narobe. Pač tko maš - telo rabi tok in zato tok ga dela. Mogoče je to zato, ker si prehlajen, ker si ravno večerjal, prebolevaš bolezen ali pa si preprosto pogledal za lepo punco.  :sesmejem:

Res, ne se tok sekirat.

Vem, saj probam vse normalno. Zanima pa me kakšen vpliv ima alkohol na srčni utrip, vem da ga pospeši. Naj povem svojo izkušnjo. Včeraj sem spil 5 piv v celem večeru. No grem spat, punca me čez dve uri začne buditi, imam zelo pospešen utrip. Tudi danes ga imam, ker sem spal bol malo 6 ur nekje če pa odštejem budenje mezmes pa 5 pa pol. Pa vedno ga čutim drugi dan ko nekaj spijem. Kot, da bi mel mačka po 5 pivih. Kriza

LP

Ok, jst že dva pira čutim.  :sesmejem: Ker pač redko pijem in še suh sem.

To si prav povedal. To je znano, da po pitju se ti pospeši utrip. Točnega mehanizma pa ne vem žal.

 :strah: :ne:

Mene zanima, če anksioznost resnično lahko povzroči pogoste aritmije in povišan srčni utrip?
Na EKG sem bila že 3x, izvidi so bili vredu, rekli so mi le, da imam povišan utrip. (Ampak takrat slučajno nisem imela aritmij). Na minuto imam ponavadi 85-95 včasih tudi do 100 ali 120. Kakšen občutek ima kdo iz med vas, če ima aritmije, čuti več nepravilnih udarcev ali samo en udarec nepravilen, saj je to aritmija? Mene je grozno strah. In se moram nekak prepričati, skoraj ne vrjamem, da je to lahko samo nek simptom pretiranega stresa...
Imam veliko skrb glede tega, ker je zelo nelagoden občutek in tako imam še pogosto bolečine v levi rami ali v zapestju, da me še bolj skrbi.  No zdaj jih že nekaj časa nisem imela, zadnje dva dni pa pogosto. Včerej se mi je 3x pojavilo in danes tudi že 3x! Tako pogosto nevem, če se mi je že dogajalo. Opazila sem tudi, da kadar globoko zadiham, da se mi takrat zgodi. In včasih, če recimo veliko govorim, ko veliko sape zajamem, kot da bi se mi srce nekak polnilo oz. sploh ne znam pojasniti  :(

Tekočine pijem dosti, izvidi so vsi v redu. Edino kar se tiče krvi, slišala sem, če je premalo železa, da se lahko aritmije pojavijo. Jaz sicer imam malo manj železa oz. sem na meji. Hemoglobina pa imam 119. Je možno, da je to razlog?
Aja in še to, občutek tiščanja oz. nek nelagoden občutek pri srcu, mogoče kot nekšno tiščanje bolj al kako bi rekla... imam tudi takrat kadar se preveč najem, ali če preveč tekočine popijem, no ne zmeraj, ampak pogosto, še posebej pri hrani, včasih sploh ne pojem veliko in sem tako sita in imam takšen nelagoden občutek pri srcu. Se še komu dogaja? Kaj je to :S
Poleg tega pa imam še en problem, če se še komu dogaja...občasno, ko hodim, no, tudi, če sedim, vendar bolj pogosto kadar hodim oz. sem stoje... občutek kot da bi padla skupaj, da se mi ubistvu malo zatemni pred očmi in takrat me v prsnem košu tako stisne in še sama nevem točno, mislim, da bolj pri srcu...tako čudno stisne, da imam občutek kot da takrat malo cviknem oziroma, kot da se v stoje za par sekund izgubim.. kar je najbolj grozno pri tem je to, da imam takrat grozen občutek pri srcu, čeprav traja samo sekundo, grozno me stisne, kot nek strah..kot da bi bila na nekem adrenalinu in da se ga bojim, ko nas grozno stisne pri srcu, takrat mislim, da me bo dobesedno infarkt. Se še komu dogaja?

Anonimna, ja, to je od ankse. Ko so se pri meni začeli napadi sem bla najprej 1000% da je z mojim srcem nekej narobe, mi je pred spanjem kar bil, bil okrog 140/min. Še sedaj ga čutim preden zaspim, najpogosteje v dlani ko spim na boku.

Mi je tudi psihiater rekel, da je normalno da nam 'paničarjem' srce bije hitreje, zato ker 'smo vedno pripravljeni' oz. bolj prestrašeni.

Joj upam da res, ker je zlo nadležno...
Sama ga tudi čutim vsako noč v kolenih v grlu v rokah, to me zelo moti.
Ampak še bolj me skrbijo aritmije in vsi te občutki :o

Mogoče kdo vse koliko pride samoplačniški pregled pri kardiologu?
Malo brskam po netu pa nikjer nič ne najdem...

Anonimka, ali je nekaj v zraku ali kaj? Meni je dva dni že spet grozno, točno tako kot si ti napisala. Ko želim zaspat, mi glasno bitje srca tolk nervira, in čutim ga vsepovsod. Pa tiščanje v levi prsi na strani -pri srcu, tolk tišči, da me je groza. Tudi po hrani se to poveča. Jemljem sicer ADje ampak tole pa ni več normalno. Vsa sem obupana, jočem in me je blazno strah. Poleg se mi pojavi še tiščanje v glavi in ko izvem kako slabo novico, me samo še zvije in kot panični-vročina po telesu, zvijanje v trebuhu in nikakor se ne morem sprostit.  :jok: :jok:. Pregled kardiologa je lani ko sem bila jaz na UZ je bil mislim da 70 eur (glej pod Endomed Celje).

Mogoče je res kaj v zraku. Se mi zdi, da ko pridejo določena obdobja ali te prehodi (v vremenu), da človeku kar ven udari, no vsaj upam, da je tako!
Tud meni je tako nadležno kadar čutim srčni utrip, ker potem ga vedno nadziram in čakam kdaj mi bo kakšen udarec narobe udaru. Ko ležim ga čutim tudi v glavi in skoraj po vsem telesu, odvisno kako ležim in zato se celo noč obračam in iščem primerno pozo, da nebi čutila teh nadležnik utripov.  :(
Ja točno to, potem še to tiščanje in bolečine na levi strani.
 Ampak najbolj me pa skrbi tako močan pulz in aritmije  :o ..in ker mi je EKG že neštetokrat pokazal vredu, sem se vsake toliko pomirila, vendar se stvari kar naprej ponavlajo. Zdravnik mi napotnice za h kardiologu ni napisal, zato hočem samoplačniško. Hvala za podatek!( Čeprav me je strah h kardiologu, da ne bom še kaj izvedela, ker potem pa.... nevem kako bo) Ampak morem, ker te aritmije me ubijajo in želim vedeti kako je, da bom vsaj mirna oz. vedla na čem sem.

Aja in to glede hrane, včasih tako malo pojem pa se počutim, kot da bi 3 talerje pojedla in pri srcu me nekako tišči oz. ne znam povedat, tišči ali kot bi mi nekaj pritiskalo na srce, nek organ, da ko preveč pojem, da se takrat srce matra, komaj črpa oz. da imam zato takšen občutek (tako si sama pri sebi še hujše predstavljam). Zato zadnje čase zelo malo jem  :'(
Ampak najhuje pa je zadnje dva dneva...

Meni se tudi po hrani poveča, po kavi tudi da o alkoholu sploh ne govorim.
Se mi pa zdi da je zjutraj najhuje ko vstanem pa po zajtrku joj, na začetku 'ankse' sem se
tako ustrašila da sm nehala kavo pit, pustila alkohol, cigarete, nezdravo hrano...
Sem bla 100% da je moj srček.

Na koncu pa da je vse to od psihe! Pa se mi včasih zdi, da sem popolnoma mirna srček pa kar buta..

Pa si šla na EKG ali h kardiologu?
Kaj pa aritmije, maš tud kej?
Mene aritmije še bolj skrbijo  :o

Nisem šla, ker sem imela še druge 'tesnobne' težave pa vrtoglavico ipd. in je že moja zdravnica takoj rekla, da je psiha. Se mi je tudi umirilo s cipralexom.

Ne z aritmijo se na srečo še nisem srečala (ne morem verjeti, da nečesa pa le nimam), če te skrbi,
da je je res kej s srčkom le pojdi na pregled!

Vsaj nekej, ja.
Včasih se mi zdi, ko pomislim za nazaj in vse do danes, da sem dala že vse skozi- kar se tiče simptomov anksioznosti, potem pa me vedno znova zgrabi nekaj novega oz. nekaj kar mi še ni 'poznano' in tako imam ponovno nek ogromen val strahu in posledično tisoč skrbi, in se mi občasno zdi, da sem znova na začetku vsega.  :o

Kar se pa srca tiče pa vse povezujem s tem, da je nekaj s srcem narobe in da je to razlog za moje počutje. Tako da resnično morem h kardiologu, ker drugače nisem mirna..človek vsaj ve na čem je, čeprav me tako skrbi, ker me je strah, da izvidi nebi bili vredu  :'(

Ja, te popolnoma razumem, ampak ko boš dobila izvide in bo vse OK, boš pa 'našla' kaj drugega, vsaj jaz sem taka - vedno iščem nekaj :/

Res je, tudi pri meni je tako!
Na srečo sem trenutno vredu, se dobro počutim in upam, da bo to čimdlje trajalo in da ne bom čez 2 dni že pisala sem. :sesmejem:

Pozdrav vsem skupaj!

Ogromno motenj srčnega ritma, torej hitrejše bitje srca, kakšna aritmija ima v ozadju psihično težavo. Lahko se za kaj sekirate, se obremenjujete in s tem seveda iz možganov pošiljate signale v ostale organe, človeško telo je kot en sistem "optičnih kablov", ki iz glavne centrale prenašajio podakte naprej. Vsekakor, pa je potrebno predhodno izkljulčiti morebitna oboljenja organov.

Le korajžno naprej in vse bo OK!! :oki:

Drugače pa magnezij :oki:, denimo donat mg je zelo dobra stvar za živčke in za srce!!

samo mimogrede; donat se predvsem priporoča pri slabi prebavi, zgagi in zaprtosti

Arwen pozdravljena!

Žal se motiš Donat Mg je odlično zdravilo za srce, ožilje, mišičevje in živčevje, to ti govorim, kot bodoči farmacevt, brez zamere

Lp Dejan

 :) spoštovani g. bodoči farmacevt, seveda je odličen donat za srce, kakopak. A žal je vendarle v prvi vrsti priporočljiv za prebavne motnje http://www.donatmg.net/si/indications.php (in kot tak za nekoga z normalno prebavo ni ravno ok) :kiselnasmeh:

Hehehe Arwen oba imava prav   :rozicodam: :rozicodam:

Pozdravljeni.


Mene pa zanima, ce je kdo imel cuden srcni utrip? Namrec vcasih opazam med vznemirjenostjo, panicnim.napadom, ekstrasistole ... zadnje case pa mogoce veckrat, da mi srce hitro bije potem vmes pa naenkrat pocasi mocno  ... torej kot aritmija ...  in me je strah kaksne atrijske fibrilacije.ima kdo.podobno? Torej pocasni mocni utripi, med hitrim bitjem ...

Pozdravček,
sem že brala, da so pisali tu na forumu, samo nevem pod katero temo je bilo objavljeno- mogoče pod naslovom ekstrasistole? Nevem, ne spomnim se več točno.
Tudi meni se včasih zdi, da mi srce čudno zabije, vendar se ne obremenjujem s tem. Če se človek začne zelo obremenjevat, je še huje, kot da če te doleti kakšna aritmija (moje mnenje). Sem pa prepričana, da je to, če imaš kašno anksioznost normalno, da srce malo drugače *zabije* :)

Je normalno. 99.9999% je, da ne bo prišlo do kapi ali infarkta.

Že najmanjša misel, ki je pogojena s stresom, požene določen delež kortizola po telesu, kar se med drugim občuti kot nabijanje, preskakovanje srca, palpitacije, ekstrasistole itd.

Sicer pa, kot je pel pokojni pevec The Drinkersov .. "Enkrat pač mora vsak ta svet zapustit. Nekdo ugasne prej, drug kasnej ..." Prej se človek sprijazni s tem, boljše in bolj zdravo je. :)

Pozdravljeni!

Prosim dajte mi malo pomagat, ker sem rahlo prestrašena :))
Torej že kakšne pol leta opažam nizek utrip ... mogoče sem ga imela tudi prej, ne vem ... dejstvo pa je, da sem enkrat začutila kot da se mi je srce ustavilo in nato dalje bilo, zato sem postala pozorna na utrip.
No, in si grem meriti tlak in posledično srčni utrip, tlak je načeloma 105 65, ko imam kakšna obdobja nemira itd je lahko tudo do 140 90 ... tudi to me prestraši :D .. ampak zdaj ta utrip. V povprečju mi merilec tlaka izmeri okrog 65. Prej sem imela vedno nad 70 ... Prej sem si merila in sem imela najprej 72, nato pa čez minuto kar 51! To mi je zdaj v pol leta že drugič, kar je pokazal merilec tako nizek utrip. Počutje je normalno. Oziroma vedno čutim omotice, že par let, neodvisno od utripa in tlaka ... tako, da povezano ni.
V mirovanju, ko sem si sama štela utripe, tako, da sem na žilo dala prst, sem naštela okrog 56. Ampak, danes me je prestrašila št. 51 :/
Nisem športnica, daleč od tega. Edino že kar nekaj mesecev hodim na sprehod kakšne 4x tedensko, eno uro ... grem sicer z otrokom, tako da je tudi stanje vmes, ni rekreacija ravno. Je pa to nekje 7km ... ampak to ne more znižati utripa, ne? Pomagajte mi malo ...