FORUM Nebojse.si

Zadnje čase me vsi napadajo verbalno, češ, uf ti si se pa zredila...mama, fant, skratka kdorkoli...pa se čisto fajn počutim z mojimi kilami. KO mi to rečejo se počutim skrajno debilno, sama sebi postanem gnusna in najraj bi si razrezala žile na rokah....to me tako prizadane...
Kaj sem komu naredila?


Jutri moram v "službo", kjer bom cel dan....pa mi sploh ni za it....ker bi se najraj skrila nekam, da me nihče nebi gledal.
Visoka sem 170 cm in imam 70 kil. Ampak vsi mi pravijo, da sem debela . Do ničesar mi ni, ko mi to rečejo pa mi ni niti za telovadbo....te besede me še bolj odvračajo od aktivnosti.

Roza , če se ti dobro počutiš v svojem telesom,se ne obremenjuj z kilami . Fino pa je telo vsakodnevno razgibavati in imeti kondicijo.Najbolje pa bo ,da se s tistimi , ki te žalijo lepo pogovori,saj nima smisla,da bi trpela in se hotela poškodovati .
Srečno !

lp

ne zaradi oblikovanja postave, ampak zaradi telesnega počutja in krepitve zdravja je telovadba pomembna in v današnjem času, ko večina v službi samo sedi, tudi nujna
kot razumem, te v bistvu odrasli ljudje opozarjajo na tvojo težo. povej jim, da te to moti in boli. čeprav včasih je tako, da izrečene besede niso mišljene tako hudo in žaljivo, kot jih mi čutimo. in mogoče si tudi preobčutljiva. ne vem, razmisli sama ali te res verbalno napadajo, ali pa je tvoj pogled takšen

Če bi se moja punca zredila, bi jaz to zagotovo tudi pokemtiral, kar je moj prav, ko sem z nekom v zvezi.
Mislim, da tvoji bližji nič slabega s tem ne mislijo, ljudje pač zinemo, ko kaj takega opazimo.
Ti se počutiš dobro svojimi kilami in to je edino kar šteje, kako na to tvoj fant gleda in kako bosta to rešla, pa je druga stvar.

70kg pri tvoji višini je daleč od debelosti, vendar če si prej imela 55kg, so komentarji seveda razumljivi.

Hej Roza, jaz dozivljam podobne izkusnje, le da me najbolj razume moj fant in mi stoji ob strani... Poglej, jaz sem vseskozi imela 56, 57 kg, visoka sem okol 165 cm, potem pa sem se - zlasti zaradi AD in bolezni zredila in to zelo... Ljudje opazijo, me zafrkavajo, se celo bliznji se muzajo v stilu: kok si se pa ti zredila... In ves kaj, udarla sem po mizi in jim kar naravnost povedala, da naj dajo mir! Kot da sem si zelela, da sem zbolela, kot da sem si zelela zrediti (ze v otrostvu sem bila predmet posmeha, ker sem bila pac buhteljcek, potem pa se je zacelo hujsanje, obsesivno hujsanje...). In na tak nacin res ne mislim vec hujsat... Ko me bo moja odvecna teza res tako motila, bom pac zacela z dieto, a nadzorovano...

Pa se to. Roza, poglej, ce si ti dobro pocutis v svoji kozi enostavno preslisi komentarje - je pa redna telovadba sevede zdrava, a bos ze... Pa btw men se ne zdi, da bi ti sploh imela kej prevec kil!!! So pa itak dans vsi obsedeni s to suhostjo.... Mislim, men se to zdi dost bolj bolano...

Pa probi se enostavno ne ukvarjat s takimi pripombami - telo je namrec tvoje in ti si njegov gospodar... In ni lepsega kot imeti zdravo telo ali kot pravi Baz Luhrmann v svojem singlu:

http://youtube.com/watch?v=sTJ7AzBIJoI

Lep dan,

Himiko

draga roza..popolnoma razumem kako se pocutis,..
jaz se vedno vsak dan poslusam, naredi nekaj zase,..ne jej tega ne jej unega,..ta dieta je dobra uno tretje,..pa imam cca 5-8 kg prevec,..ampak trenutno se v svoji kozi pocutim kar ok,..vem da bi bila lahko bolj suha, vendar mi se vedno manjka motivacija za vsakodnevno gibanje,..itak me pa v vecerih osamljenost napade in se potem tolazim s hrano,..

dokler se bos ti pocutila dobro v svoji kozi, dokler bos samozavestna in bos ponosna nase in si bos rekla waw kako dobro zgledam, se pozvizgaj na mnenja drugih,..preprosto preslisi ali pa jih postavi na realna tla,..vsak naj najprej sebe pogleda in naj potem s prstom cilja na druge,...

Me prav zanima, če se oni počutijo dobro v svoji koži...če pa želiš izgubiti kakšno kilo poskušaj mojo "dieto" - poskušaj po 17. uri ne jest več. Sicer pa tokom dneva jem popolnoma normalno. Od te ure dalje samo še pijem čaj, mineralno vodo  ali razredčen sok.
V enem tednu takega  načina prehranjevanja izgubim cca 2 kili. In nisem prav nič lačna! :pomezik:

Roza ne obremenjuj se s tem kar drugi pravijo. Zmeraj jim lahko nazaj poveš kar si misliš. Glavno je, da se ti dobro počutiš v svoji koži. Na žalost pa drugega ne moremo spremeniti, spremenimo lahko samo sebe. S tem ne mislim, da moraš začeti hujšati in ugajati drugim, ampak da se moraš nekako navaditi pozitivno odreagirati na kritike.

Telovadba pa je v vsake primeru priporočljiva. Tudi minin nasvet ni slab.

lp

Brez zamere, a to je bedasta dieta.
Na ta način izgubljaš samo mišice in vodo, poleg tega pa sta 2 kili na teden absolutno preveč, to je potem znak, da ga hudo biksaš.
2 kili na mesec je zdravo hujšanje.

Edina pot je 4--5 majhnih obrokov primernih živil na dan, šport + veliko vode. Morš seveda kalorični deficit doseči, več migaš, več lahko ješ (če hočeš).

Vse ostalo je pesek v oči. In to je fakt!

Roza, ne rabiš nikomur nič naredit ... eni so taki, drugi niso ... jaz osebno se s takimi ne bi kaj dosti družila ... Drži se pozitivnih, prijetnih ljudi!
Če se ti počutiš OK, če si zadovoljna sama s sabo, je to SUPER ... drži se tega in ignoriraj njihove izjave ... verjetno vidijo, da te prizadanejo, to pa jim da zagon za še kakšno pikro ... Ti reci, da si zadovoljna s svojim izgledom in le tvoje mnenje je važno ... Sej takoj ti ne bo postalo vseeno za njihove besede, ampak s časom se navadiš preslišat ... Pa, ti poznaš te ljudi in na podlagi tega verjetno veš koliko so njihova mnenja sploh splača 'upoštevat'.
Kar glavo gor, nasmej se sama sebi v ogledalo in samozavestno naprej!
Tudi, ČE bi imela kak kg preveč ... dokler si TI zadovoljna je vse kul! Sedemkrat bolj sexy deluje SAMOZAVESTNA ženska s 'preveč kg', kot ... sej veš.

Se strinjam z moonico. Očitno so občutljiva in ti te stvari pridejo zelo do živega. Ne se sekirat, ljudje pač na tak način svoje frustracije stresajo na druge. Pomembno je da se ti vredu počutiš v svojem telesu, ostalo pa raje ignoriraj

in predvidevam, da imajo vsi idealno težo/postavo?

Arwen, daleč od tega...saj to je najbolj smešno. Jaz sploh ne vem, je ta folk tako zakompleksan, al kaj??
Pa skoz sam druge vidijo.
Sicer pa nimam volje za nič, še na forum se mi ne da pisat. :(
Pa vedno in znova sem razočarana nad ljudmi.  Toliko stvari sem rihtala sošolcu, pol pa ga prosim za eno uslugo, pa da kao ne more posodit...,ma brezveze, pred enim tednom je pa rekel, da lahko. Sem brez komentarja, to me tako boli, da bi se najraje razjokala.
Vedno sem za vse dobra samo ko me potrebujejo, ko potrebujem jaz kaj vsi zginejo...
Pa res skoraj nikoli nikogar nič ne prosim. Ne bom sploh komentirala. Še ko sem prosila eno osebo, ki živi 500 km stran, da mi v njegovem mestu zrihta neke dokumente je rekla, da ne more, ker ji to pol vzame par ur časa ( oseba je v pokoju, še mlada in vitalna), tak da se bom zdaj morala odpravit 500 km stran, da bom sama to zrihtala. Eh brezveze no.

Sak tudi sama pravim, da so to verjetno zafrustrirani in zakompleksani ljudje, druge razlage nimam.

Pupika, če me pa vedno vsi opozarjajo na to, sploh takrat ko pridem domov. Saj priznam, da se mi ne da telovadit, pravzaprav se mi ne da niti psa peljat ven zadnje čase....ampak komentarji o telesu drugega so res odveč...kaj pa koga briga , res nimajo kaj drugega počet v življenju?

imajo dosti drugega za počet Roza ... ampak izberejo tisto kar je najlažje ... pri sebi uredit zadeve ni lahko in eni še niso pripravljeni na to ...

tudi mene vse zelooo prizadane ... sama dostikrat rečem, da sem tako 'krhka', da sem za živet le v pravljicah ... (pa še to so nekatere čist prekrute) ...

ampak nekako grem dalje ... počasi ... še vedno se sekiram, še vedno mi je težko za popi*dit in kljub temu, da veš to in ono, ko se zgodi te vrže dol ... spet ti gre po glavi pa kaj ljudje to in ono, pa kako so lahko takšni, pa kako ... ampak res ni kej drugega kot izogibat se negativnih ljudi in it svojo pot dalje ... spremeniti drugih se ne da, lahko pa se mi sami - se pravi, s časom lahko dosežemo, da nas to ne bo več prizadelo v tolikšni meri ... pa kakšne pozitivne afirmacije pomagajo meni včasih - govori si kaj kar te vsej delno pomirja takrat ... Ti si dobra oseba, ti delaš dobro ... in dobro se z dobrim vrača ... pa čeprav ne takoj in ne v isti stvari kot jo daješ!

Moonica, pa saj ne rečem, da jaz npr sošolcu kdaj nebi usluge hotla naredit, prav nasprotno, veš koliko sem zanj naredila, kolikokrat mu rihtala zapiske, mu jih kopirala in vse.
Ta druga oseba, ki živi 500 km stran pa tud nikol me ni za nič prosila, ampak vseeno sem si pač mislila, tudi jaz bi šla komu rihtat če bi vedla, da živi 500 km stran. Valda je lažje meni porabit 3 ure, kot pa njemu 5 ur za vožnjo v eno stran, pa še bencin pa vse.
Ampak tako je. Očitno.....potem pa vsi jamrajo kak so finančno bogi, pa kak so stanovanja draga pa..ja, saj so, ampak mladi si pa sploh ne pomagamo med sabo, da bi nam šlo boljše.

Očitno bom morala še veliko delati na sebi, imaš prav...
Tudi meni se včasih dozdeva, da sem samo še za v pravljico... :'( :'(

Danes sem šla celo na fitnes, neverjetno....upam, da me bo to navdušenje držalo čez poletje. :'(

Če te bo 'držalo' celo poletje - kul! ... če ne ... tudi kul! Nič se s tem obremenjevat ... Kakšno knjigo bi bilo dobro vzet v roke ... o samozavesti, o imeti se rad itd.

Imaš morda kakšen predlog za naslove knjig?

Ali znaš reči "ne", Roza? Če smo drugim neprestano na razpolago nas začnejo jemati kot samoumevne. Nečesa kar je samoumevno pa ne cenimo, niti nismo za to hvaležni. Poskrbi najprej zase, nauči se reči NE, pomisli najprej nase. Če nekomu delaš uslugo jo naredi zato, ker jo tisti človek zares potrebuje in ne samo zato, da boš prijazna in dobra ter s tem ljudem okrog sebe omogočala, da so leni in neuvidevni. Poznam enega fanta, ki se vedno napol pretrga za druge, jim dela usluge, teka okrog za njih, ko pa sam nekaj potrebuje je pa grozno razočaran in ga boli, ker ti isti ljudje zanj ne naredijo nič. Zakaj le bi, saj jim je itak vedno na voljo, ne glede na vse? Postaviti si moraš meje in od ljudi zahtevati, da se jih držijo. Zakaj bi nekomu non-stop rihtala in kopirala zapiske? Jih sam ne more? Te vedno prosi sam ali se sama ponudiš? Velika (ali pa morda majhna?) razlika je nekomu pomagati ali pa nekomu dajati potuho.

Ti sama določaš kako se bodo ljudje obnašali do tebe. To se kaže v vsem, in v uslugah in dajanju opazk, takšnih ali drugačnih. Če ljudje začutijo, da se sama ne spoštuješ in ceniš, bodo tako s teboj tako ravnali tudi sami.
Lp.

Recimo Človek, imej se rad, od Košička, je ena taka.

Jaz imam takšne izkušnje glede teh opazk o debelosti in zredila si se itd. Da najprej odločno postavim meje: ni mi všeč, da mi to govoriš, to me moti, prosim ne govori mi več tega, me prizadene. Če nočejo nehat pa postanem bolj "groba": lahko da mu zabrusim brigaj se zase, najprej pometi pred svojim pragom ali pa moje telo oz. kako izgledam je moja intimna stvar, zato se brigaj zase. Če pa še vedno nočejo nehat, pa postanem že prav nesramna in mu zabrusim kako sarkastično. Moram se postaviti zase. Ko mi je to govorila moja babica, da sem debela kot svinja, sem ji rekla, če mi boš še to najprej govorila, ne bom več prihajala k tebi na obisk.   in je potem nehala, rekla je, v redu in je nehala.
Želim ti uspešno postavljanje mej

Men se zdi to recimo mimo ... "če mi boš to še naprej pravila, ne bom prihajala več k tebi" ... potem ti ona lahko to neha govorit SAMO zaradi tega, ker še želi, da prideš k njej ... jaz pa bi želela, da mi nekdo to neha govorit, ker me spoštuje !

Bila je moja babica in bila je starejša ženska, ki je morda že imela demenco, zato taki izpadi. Kljub tem njenim "izpadom", sem čutila, da me je imela rada. imela sem tudi lepe spomine nanjo iz otroštva. ker če bi bil kdo drug, bi ga verjetno kam poslala in se ne bi več družila z njim zaradi takih grdih besed.
Meni se pa zdi to lepo, da nekdo neha govoriti te stvari samo zaradi tega, ker še želi, da pridem k njej.  Potem to pomeni, da si je tako želela moje družbe, da je prenehala s takim govorjenim. Pa saj to je krasno. Fantastično! No, tukaj je moj odgovor, da me je res imela rada in da si je želela moje družbe in da je prav, da nisem zaradi njenih grdih besed prekinila stike z njo. Jaz sem si tudi želela njene družbe, vendar sem ji povedala, kaj me moti in da želim, da s tem preneha. in ker na začetku to z "lepimi besedami" ni zaleglo, sem ji postavila pogoj in se je strinjala. Tega, ali me je spoštovala ali ne, no tega ne vem. mogoče me je spoštovala že prej, mogoče pa me je začela spoštovati kasneje, ko je videla, kako sem se postavila zase. Morda si pa pri človeku pridobiš spoštovanje, ko se postaviš zase in ko poveš svoje meje. Morda. Lahko da tudi ni pomembno, ali me človek spoštuje. To je njegova odločitev. Jaz moram spoštovati sebe in jaz moram biti tista, ki postavim meje in rečem, ne, ne dovolim, da se tako obnašaš do mene. Menim, da si s tem pridobim spoštovanje od drugega človeka, ko postavim svoje meje. Tako da sem si s tem pridobila njeno spoštovanje, ko sem ji odločno rekla ne, tako pa ne boš govorila.
Moonica, napisala si "jaz pa bi želela, da mi nekdo to neha govorit, ker me spoštuje". Moje vprašanje, kako pa boš dosegla to, da te nekdo spoštuje?  Spoštovanje si ljudje moramo prislužiti. Ali si ga prislužimo tako, da ne postavljamo svojih meja in dovolimo, da ljudje z nami pometajo? Ne. Ali boš dosegla to tako, da boš tiho, ko ti nekdo reče, da si debela? Ali boš rekla, moti me, da mi to govoriš. in bo ta oseba kljub tvojim besedam še vedno ti to govorila. Kako boš ravnala? Se boš umaknila in se ne bo veš družila z njo? Kaj pa če ti to reče nekdo, ki ti je bolj blizu in ni rešitev to, da se ne družiš več njim? Kako boš postavila svoje meje?  Kako si boš prislužila spoštovanje, da ti nekdo to neha govoriti? Kako? Jaz sem si ga prislužila s tem, da sem babici postavila mejo. In je spoštovala moje želje. Kako boš ti?

ne rabim doseč ... ali me človek spoštuje ali me ne ... jaz se okoli tega ne trudim posebej, sem taka kot sem ... sej je normalno, da imaš take in drugačne ... eni te spoštujejo, drugi (niti) ne ...

na ostalo mislim, da mi ni treba odgovarjat, sem na to temo že kar nekaj napisala

verjetno si vzela moje besede preveč osebno ... sem samo na tvojem primeru hotela povedati nekaj 'splošnega'

Tega ne bom nikoli razumela, da sošolci ne posojajo zapiskov. :o
Kaj pa imaš od tega, da ne daš naprej nekaj, da ne pomagaš?
Zato -, da dajem, kar ne rabim, s čimer pomagam, - ma ne potrebujem niti hvala. Če imam, dam klošarju denar. Ali ga bo porabil za pivo ali za vozovnico, pa mi je vseeno. V tistem trenutku se ne da nič spremeniti.

Smrekica, babica ti je tako govorila, ker je pač takih besed vajena. Verjetno te je vseeno spoštovala. Ljudje se pač tudi čudno izražajo.

Jasno, da te moti, če ti bližnji reče, da si taka in drugačna. Mirno povej, da tega ne dovoliš. Če pa ti to reče ali misli en mimoidoči, pa se ne oziraj. Vsak naj pogleda najprej sebe. Tako si misli.

In pejt naprej.

V.

tudi meni ni to jasno ... pa kolko je takih ljudi ... uf ... in kaj so še počeli ... dali so ti samo del zapiskov in se delali, da je to vse kar imajo ... ja, svašta jih imaš ...  :o

Slišala sem, da jih te nove generacije menda celo prodajajo.. :o :o :o

Obup. Jaz se spominjam še srednješolskih časov, ko sem jih simpatičnim frajerjem celo prepisovala, oni pa so me povabili na pijačo, sladoled ali kakor koli pokazali hvaležnost. Ma, brez veze, svet se vrti v napačno smer...
V.

Res je, zelo pogost pojav. Ali pa ti dajo kakšne brezvezne, tistih ta boljši pa ti ne dajo. Ful pogost pojav.
Ne vem kaj s tem pridobijo, ni mi jasno, verjetno kakšno prednost. Jaz jih vedno dam.

To so sele ljudje, ki so globoko v sebi polni frustracij in neodlocnosti. Ker, ce ne dam zapiskov, se ne bo imela iz kje uciti (ker ni bila 'pridna' med letom) ... in ona ne bo naredila, jaz pa bom. In si bom se enkrat potrdil/a, da sem boljsi/a od nje ... in malo zaflikal/a svoje frustracije ... za kakih 5 min ...
Letos se mi je celo na faxu zgodilo, da je ena punca iz sosednje skupine (delal smo nek projekt), moji kolegici (ki je bila z njo v skupini) prepovedala, da bi nam pokazala seminarsko nalogo ... da bodo ja oni boljsi ...
V tolazbo. Na koncu smo dobile 9, oni pa 7! Ha! Svet je pravicen  :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:

V katerikoli knjižnici se postavi pred polico z oznako 159.9 psihologija in brskaj. Lahko je kaj popularnega - npr. dr. phil, lahko pa vzameš v roke kakega gostečnika, milivojeviča, erzarje, se bom še kaj spomnila, ampak res je najbolje, da sama poiščeš na teh policah, kaj ti bo sedlo na dušo.

mislim, da je tole malo preveč posplošeno. vedno trdim, da generacija naših potomcev ni nič veliko drugačna od nas. pred davnimi leti, ko sem hodila v šolo smo si večinoma med seboj posojali. pravim večinoma, ker nismo vsi enaki in že takrat se je našlo kar nekaj otrok, ki niso pomagali drugim
vidim pa pri svoji hčeri, da je še vedno tako. posoja svoje zapiske vse naokoli, pa tudi sama ima doma velčiko zapiskov svojih sošolcev in kolegov.
res pa je, da je zadnjič odklonila enemu sošolcu, da mu posodi zvezek, ker jo je klical en dan pred kontrolno nalogo ob šestih zvečer. in seveda sem jo v tem podprla, saj bi s tem v bistvu podprla lenobo sošolcu..
včasih zna biti posojanje tudi dvorezen meč

zavist ali "faušija" - postaja vedno bolj ponarodela bolezen. vam povem, kaj je doživela moja hči, ko je bila stara 9 let: pisali so kontrolno nalogo. med pisanjem jo sošolka (soseda s klopi) pocuka in reče "poglej, kaj sem napisala". seveda je hči pogledala v njen test. sošolka pa hitro roko v zrak in zakriči: "učiteljica, ona pa prepisuje!"   :D  ne moreš verjeti - kakšna preračunljivost in zahrbtnost pri 9-letnem otroku! in kdo je kriv?? menim, da starši v prvi vrsti.

je malo mimo teme, ampak pač moj komentar na posojanje/neposojanje zapiskov.

lep dan,
flip

Je mimo teme...
Jaz sem govorila o nečem drugem, pupika. O tekmovalnosti. Mene to ne zanima. Vseeno mi je, ali ima sosed na milijone evrov, samo da imam jaz toliko, kolikor mislim, da rabim in si zaslužim. Tako me tudi nič, ampak prav nič ne stane, če posodim zapiske in kajtijazvemkaj.. Naj ima-jo. Zakaj ne? Podpiranje lenobe? In? Saj nisem jaz njegov starš... Če je len, bo itak nasrkal sam. Če sem jaz naivna, pa tudi.

V srednji šoli smo imeli samo eno sošolko, ki ni pustila med kontrolkami prepisovati.. Seveda je zaradi njenega čudnega značaja nihče ni maral. Bila je odličnjakinja. Fiziko pa je sploh obvladala. In tako se je enkrat pripetilo, da jo je sošolka, ki je sedela z mano, ker je skrivala nalogo, uščipnila v zadnjo plat.

Nič. Se opravičujem za smetenje.

Lep dan,

Vesna

 :palecgor: :palecgor: :palecgor:

Pravzaprav ne da nebi znala reči ne, ampak pač ni bil iz kraja študija in mu je bilo malo težje hoditi po zapiske...pa sem mu pač pomagala, ampak res ne vem zakaj sem mu...tako se mi je pač zdelo prav.

js bi pa tkole rekla... sej se res tolazimo s tem, da dokler se v svoji kozi dobr pocutmo, je vse ok... ampak moje izkusnje so pa mau drugacne.
predn sm zacela z adji sm pr svojih 166 cm tehtala 57 kg in se babica mi je veckrat v obraz povedla, da sm se zredila. sm se sicer delala, da me ne prizadane, ampak mislim da to vsakega cloveka potre... ker v teh casih je pac velik poudarka na zunanjosti in tko pac je.
ko sem zacela z adji so pa zarad slabega pocutja kile kr same sle dol... in v treh tednih sem iz 57 prisla na 50 kg, to tezo pa drzim ze drugi mesec. ni ga lepsega, ko gres kupovat nove hlace in si v kabino odneses najmanjso razpolozljivo stevilko, ki je na razpolago na policah, in to celo spravis na rit.
je pa res da se je to pr men sprevrglo ze v obsesijo... dobila sem obcutek, da je ta moja suhost zdej edino veselje v zivljenju... vedno ko gre mimo mene kasna zenska, jo "prečekiram" in ce je bolj suha od mene, si recem ok se mal bo treba shujsat... ce je pa bolj obilna od mene, si pa mislim jao shujsi mal...
ne morem si pomagat vec :) cele dneve samo se kalorije sestevam in pazim da ne zauzijem vec kot 800 kcal na dan...
v zadnjem mesecu sm vec kot 2/3 place zapravla samo za nove cunje, ker mi pac pase velik stvari k mi prej ni... pa k ze vidim, da sm zapravla prevec, se vedno kupujem in kupujem...

sam kaj ko je tok lepo zdej kr naenkrat, vsi opazijo da sem shujsala, vsi me pohvalijo, kok dobr zgledas bla bla... a prej pa nism? ocitno ne :)

edino kar sm se naucila v zadnjih mescih kar jemljem adje je to, da obstajajo ljudje s trdo kožo, in ljudje z malo manj trdo. prvi so vedno na boljsem, ker vse udarce lazje prenesejo. drugi pa... znajdimo se sami... al se sistemu prilagodis, al pa se boris proti vetru in si pac depresiven zaradi vsakega udarca.

vsakega pa res ne ZgubljEna ...


zame osebno je to že bolezen ... upam, da ne boš 'padla prenizko' ... bi blo dobro v pravem času še poiskat pomoč ... to ti pišem dobronamerno!

Zgubljena. 800 kalorij? Se ti ne zdi, da malo pretiravaš?

ja to da vedno seštevaš kalorije in paziš na to koliko jih zaužiješ je res že znak bolezni ....seveda se počutiš odlično ker si shujšala ampak je neka meja ....upam da ne boš šla predaleč  :nehvala:

ne, njej se ne zdi ... sej lih tu je problem

tole pa na začetek anoreksije spominja... in tudi pretiravanje v nakupovanju je znak zapolnitve čustvene praznine...

Zgubljena, imaš kakšno strokovno pomoč?

Ne mislim njemu konkretno, ampak na splošno. Prav je da pomagaš, prav pa je tudi da imaš meje. Biti nekomu večno na razpolago, samo dajati, dajati, dajati, brez da dobiš nazaj vsaj kanček hvaležnosti človeka sčasoma izčrpa. In spoštovati moraš najprej sama sebe, se postaviti zase, drugače bodo ljudje s teboj ravnali tako, kot s seboj ravnaš sama.

Zgubljena, to, kar počneš in si misliš o ljudeh s kilami več ali manj, ni ok.

Ti moraš razmišljati o prijateljstvu, ljubezni, študiju, novostih, tudi o hrani... O tisti, ki je zdrava in ki ti bo dala vitamine, minerale, železo...
Sešteanje kalorij in merjenje ljudi po mestu je opozorilo, da nekaj ne štima. Kaj te brigajo drugi. Zunanjost je važna, a ne najvažnejša. Niti slučajnp.

V.

Zgubljena, 70% kalorij telo porabi izključno za vzdrževanje telesne temperature in osnovnih metaboličnih procesov. Toliko porabiš tudi če bi cel dan samo spala v postelji in se popolnoma nič premikala. 800 kalorij ti niti tega ne pokrije. Kaj to pomeni? Da telo načenja sebe. Da vstopa v stanje, ko vso hrano, ki jo dobi shranjuje namesto, da bi jo porabilo in da vsi tvoji sistemi in mehanizmi delujejo na minimumu. Čez čas se telo navadi na manjši vnos kalorij in moraš za vzdrževanje iste teže jesti še manj. Kaj to naredi tvojim notranjim organom (srce, ledvice..), kostem in možganom pa vemo. S takimi količinami hrane ne pokriješ osnovnih potreb po vitaminih, beljakovinah, mineralih in vlakninah, rezultat pa v najboljšem primeru pomanjkanje energije in slab imunski sistem. So kavbojke vredne tega? Mislim, da ne. Če pa misliš da so, pa ti toplo priporočam, da čim prej poiščeš strokovnjaka iz področja motenj hranjenja.